»Enotna desnica je že prva zmaga«

Enotna in povezana - taka je današnja desnica, ki v Miljah podpira kandidata Paola Polidorija, sedanjega tržaškega podžupana, in po petnajstih letih naskakuje zmago na upravnih volitvah.

Kakšne občutke imate? Vam široka podpora vliva veliko upanja?

V žepu imamo tako rekoč že eno zmago – poenotili smo desnico, kar pravzaprav ni bilo tako samoumevno. V Miljah vsaj nekaj takega ne pomnim, vsakič je bil poraz posledica nekaj manjkajočih glasov. V bistvu sem enotnost postavil kot pogoj: če nastopamo skupaj, pristanem, drugače se umaknem. In ujeli smo se na politični in programski ravni.

Za potrditev vaše kandidature pa je bilo treba čakati do avgusta. Niste bili čisto prepričani?

Ne drži. Roberti me je vprašal, ali bi v Miljah kandidiral za Ligo. Med drugim ga je zanimalo, kaj bi si želel v prihodnjih letih, saj so v kratkem v igri tudi deželne in državne volitve. Ker mi konkretno delo na domačem ozemlju več pomeni kot mesto v parlamentu ali na deželi, nisem okleval. Tu živim, tu živi moja družina, tu ima sedež moje podjetje: Milje imajo velik, neizkoriščeni potencial.

Pravzaprav vam nekateri Miljčani očitajo, da tu samo prespite in da ne boste potreb nikoli dodobra razumeli.

To so osebni napadi, na katere ne odgovarjam. Odgovor naj bodo dejstva, da v Miljah živim že 17 let, na Orehu ima sedež moje podjetje, v katerem delata tudi dve hčerki. Podžupanske funkcije v tržaški občini pa iz Milj seveda nikakor ne bi mogel opravljati.

Kateri preobrat načrtujete za Milje oz. kateri so po vaši oceni najnujnejša dela za mesto?

Eno je povezano z drugim: vzemimo prometni režim – predor, ki z nabrežja vodi v zgodovinsko jedro želimo razširiti in ga narediti dvosmernega, hkrati pa urediti še pozabljeno nabrežje ob marine Porto San Rocco do »pomola T« in z inertnimi odpadki poskrbeti za nov nasip. S predorom bi mandrač postal čudovita cona v domeni pešcev, kar bi bilo turistično zelo vabljivo. Tudi vhod v Milje je danes klavrn, naložbe pa bi bile čisto minimalne – malo cvetja bi olepšalo krožišče pri Osapskem potoku, kamniti napis bi vabil v Milje, kontejnerje in zabojnike tam zraven bi bilo treba umakniti in z uličnimi poslikavami miljske zgodovine na primer očediti še stene ladjedelnice San Rocco.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.