Glasno in množično na alternativnem shodu

Upanja polna pesem Bella ciao, pa tudi poskočna La Brigata Garibaldi, s čustvi prežeta Katjuša in druge italijanske, slovenske ter hrvaške odporniške pesmi so včeraj donele od trga pred stadionom Grezar do Rižarne. Shod, ki so ga v znak protesta do tržaške občinske uprave priredili partizansko združenje VZPI-ANPI, združenje bivših deportirancev ANED in sindikat CGIL, pa je zaznamoval zlasti občuten poklon do žrtev Rižarne oziroma nacifašističnega nasilja ter vrednotam 25. aprila.

Približno dvatisočglava množica je glasno izžvižgala tržaškega župana Roberto Dipiazzo ter predsednika deželne vlade Massimiliano Fedrigo, ko sta ta zapuščala uradno občinsko svečanost. Ravno slednja je bila namreč vir žgoče polemike, ki se je razplamtela v prejšnjih dneh. Organizatorji protestnega shoda tržaški občini očitajo, da ne upošteva mnenja vsedržavnega partizanskega združenja in njemu sorodnih organizacij. In to čeprav predstavljajo partizane oziroma tiste, ki so Italijo osvobodili izpod nacifašističnega jarma. Predlog, da bi v njihovem imenu spregovoril zgodovinar Marcello Flores je na primer že drugič zapored naletel na gluha ušesa.

Katere vrednote organizatorji shoda postavljajo na prvo mesto pa je bilo vseskozi jasno. Na čelu sprevoda je na belem transparentu kraljeval napis: »W la Resistenza - Živela osvobodilna borba.« Le malo za njimi pa so korakali člani tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z rdečim transparentom in opozarjali na večplasten in neizpodbiten pomen spomina, miru in sožitja. Nenadomestljivo vlogo slednjih so poudarjali tudi italijansko združenje žensk UDI, združenji Arci in Arcigay in tržaška federacija Stranke komunistične prenove-Evropska levica, ki so se uradno pridružili manifestaciji.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.