Sobota, 11 julij 2020
Iskanje

Joj, to podnebno onesnaževanje

Zakaj je pri »norih« spremembah podnebja in okolja človek odigral bistveno vlogo

Trst |
15. jan. 2020 | 8:21
Dark Theme

»Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj,« se glasijo znani verzi priljubljene slovenske popevke. Kaj pa, ko ni treba sploh po njej hrepeneti, ker prava zima doslej sploh ni napočila? Če nas popolnoma ponoreli svet nepredvidljivih podnebnih sprememb lahko kaj nauči, je pravzaprav to, da je vse v bistvu mogoče. V tem ne ravno zimsko obarvanem januarju je marsikdo opazil strumne sprevode smešno kosmatih gosenic.

Uganili ste, gre za borov prelec, vrsto metulja, katerega gosenice so drevesni škodljivci. Prehranjujejo se z iglicami dreves in kot je razvidno iz imena napadajo zlasti bor (in cedro). Zelo razširjen pa je tudi hrastov prelec, ki se najraje zabubi na hrastu, kdaj pa kdaj si pa izbere tudi kako drugo drevo. Zaradi čedalje toplejšega vremena je v zadnjih letih tovrstnih gosenic vedno več, zlasti pa se pojavljajo vedno bolj zgodaj. Dejavnost gosenic borovega sprevodnega prelca naj bi praviloma bila največja v marcu in aprilu, vendar jih lahko na Krasu sedaj opazimo skoraj dva mesca prej. Kaj se dogaja? Vprašanje smo postavili naravoslovcu in zoologu, dolgoletnemu direktorju naravoslovnega muzeja v Trstu Nicoli Bressiju.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kako boste potovali letos poleti:

3. jul. 2020 | 18:38
Z avtomobilom
Z motorjem
Z avtobusom
Z vlakom
Z letalom
Z ladjo
Peš
Ne bom potoval/a
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo