K cepljenju jih ne prepričujejo več, le zdravijo jih

Na začetku so bili junaki v belih zdravniških haljah. Potem je pandemija novega koronavirusa postala nova normalnost in so se (za nekatere) prelevili v sovražnika. V ponedeljek zvečer so v Peterlinovi dvorani Irena Tavčar, Neva Lupinc, Meta Starc in Marjana Oppelt – štiri zdravnice različnih strok – priznale, da ne želijo biti ne eno ne drugo. Na večeru Društva slovenskih izobražencev – sicer verjetno enemu od splošno najbolj obiskanih srečanj – se je ženska štirica idejno sprehodila po zadnjih dveh letih in pojasnila, kako se se je pandemija spremenila, od prvih težkih trenutkov, ko je nevidni virus presenetil čisto vse, pa do zadnjih hujših udarcev.

Kardiologinjo Ireno Tavčar so že v prvi polovici marca 2020 poklicali na pomoč na covidni oddelek v tržaško glavno bolnišnico: »Prvo noč je umrlo pet pacientov, zdravniki so se skoraj vsi okužili. Bolezen se je razplamtela kot požar, mi pa nismo vedeli, za kaj se gre.« »Nedvomno je to najtežji val doslej, ne vidimo se ven. Zelo rada bi pozabila na tiste, ki zanikajo obstoj covida-19, vendar imamo skoraj v glavnem opravka le z njimi. Žalijo nas in obtožujejo, da smo mi vsega krivi,« je odločno pribila Neva Lupinc, ki uteleša enega izmed stebrov katinarske urgence. K cepljenju ne prepričujejo več nobenega – je pristavila – kdor je namreč hotel, se je za prvi in naslednje odmerke že odločil. Pri ostalih pa bi le povročilo še nasilnejšo reakcijo. Neonatologinja Meta Starc je spomnila, da je prvi val pandemije v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo minil skoraj neopazno: »Dolg plačujemo zdaj. Pediatrična populacija se je v preteklih dveh letih tako malo okužila, da niso imuni na različne viroze, ki se naglo širijo in kažejo tudi v hujši obliki kot prej. Vse bolj pred očmi – tako anesteziologinja Marjana Oppelt – imajo dolgoročne posledice covida-19 na zdravje ljudi. Pri številnih, ki so ga preboleli, opažajo, da imajo tudi po okrevanju še dlje časa posamezne težave.

Več v jutrišnji (sredini) izdaji Primorskega dnevnika