Bani so majhna kraška vasica, ki pa ima bogato zgodovino. To je bilo 11. junija zaznati iz pripovedovanja starejših krajanov od Banov in iz Trebč, ki bodo protagonisti prispevka multimedijskega portala MMC RTV Slovenija v okviru mednarodnega projekta Izza zidov 1989-2019. Projekt je zasnoval Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskega zidu iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice, namenjen pa je pogovoru in zbiranju spominov o deljenih mestih, kot so bili Berlin, Gorica in Sarajevo, ukvarja pa se tudi z zidovi, ki nastajajo danes.
Svoj košček k mozaiku teh spominov bodo zdaj prispevali tudi Bani, za kar so poskrbeli starejši krajani, ki so se zbrali v hiši Tončke Vidau in svoje spomine posredovali novinarki MMC RTV Slovenija Ani Svenšek in njeni ekipi. Protagonisti srečanja so bili Bruno Kralj, Neva Husu, Norma Križmančič, Lida Milkovič, Marija Ban, Fabio Krevatin, Livij Krevatin, Silvo Križmančič, Ivica Husu, Karmela Malalan, Lija Vidali, Evgen Kovačič in Rado Andolšek, katere je k pripovedovanju spodbujala mlajša krajanka in šolnica Kristina Kovačič. Prav slednja je med »krivci« včerajšnjega srečanja, saj je za obstoj projekta Izza zidov izvedela iz krajevnih medijev in se dala v stik z organizatorji.
Rdeča nit srečanja je bilo sobivanje majhne vasice z nekaj sto prebivalci z veliko vojašnico, ki so jo v 30. letih prejšnjega stoletja dale zgraditi italijanske oblasti in v kateri je bilo tudi do tri tisoč vojakov. Kljub takrat vladajočemu fašizmu in protislovenskemu raznarodovanju so bili odnosi med domačini in vojaki v glavnem dobri. Sobivanje se je končalo z razpadom Italije 8. septembra 1943, v kasarno pa so se namestili Nemci, ki so tudi izvajali represalije po kraškem ozemlju. Po osvoboditvi so bili v kasarni partizani oz. jugoslovanska vojska vse do umika iz Trsta 12. junija 1945. Prišli so Američani in takrat se je začelo »zlato obdobje« Banov. Ameriški vojaki so namreč predstavljali pomemben vir zaslužka za domačine: bili so dobro plačani, gostilne in restavracije so tako delovale s polno paro, domačini so vojakom in častnikom dajali sobe v najem, prav tako so ženske tudi prale vojaške obleke, Američani so tudi redno izplačevali odškodnino za uporabo zemljišč za vojaške vaje. Z njihovim odhodom leta 1954 so morali iti v svet tudi številni Banovci, saj s prihodom Italije za mnoge ni bilo mogoče najti službe.