Kako so odhajali sudetski Nemci in istrski Italijani

Drugi svetovni vojni je marsikje po Evropi sledilo množično preseljevanje prebivalstva. Svoje domove so v glavnem zapuščali pripadniki narodov, poraženih v vojni, še predvsem Nemci. Knjiga Etnično homogena Evropa. Preselitve prebivalstva v Istri in Sudetih 1945-1948, ki je izšla pri založbi Annales Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in so jo v torek zvečer predstavili v Tržaškem knjižnem središču, na približno dvestotih straneh postavlja vzporednice in ločnice med dvema primeroma. Češkoslovaška je iz Sudetov izgnala več kot dva milijona Nemcev, medtem ko je Istro, Reko in Dalmacijo zapustilo nekaj sto tisoč Italijanov.

Avtorja Miho Kosmača, nekdanjega znanstvenega raziskovalca ZRS Koper in kustosa Mestnega muzeja Idrija, je predstavil zgodovinar Borut Klabjan. Povedal je, da knjiga presega tiste raziskave, ki so se lotevale lokalnih okvirov in perspektiv, saj ponuja vpogled v širšo dimenzijo. Mednarodni vidik je namreč bistvenega pomena, če hočemo razumeti, kaj se je pri nas dogajalo med vojno in po njej.

Da sta dogajanji v Sudetih in Istri težko primerljivi, je ocenil akademik Jože Pirjevec. Leta 1938 je Hitler vsilil Evropi svojo voljo, zasedel to območje in zasužnjil Čehe. Po vojni pa je češkoslovaški predsednik Edvard Beneš tudi po Stalinovem zgledu sprejel dekrete o prisilnem izgonu dobrih dveh milijonov sudetskih Nemcev: »V tem primeru je bil res eksodus, nasilen in masoven.«

V Jugoslaviji je bilo bistveno drugače. »Ključno je to, da se je Italijanom takrat podrl svet. Stoletja so bili gospodarji in so imeli Slovane za manjvredne, naenkrat pa so slednji zavladali, povrh vsega pa so bili še komunisti,« je dejal Pirjevec, ki kot sin izseljencev iz Sežane povsem razume, da se marsikdo ni mogel sprijazniti z novim ekonomskim sistemom.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.