Kapučina v steklenem kozarčku se ne morejo več polastiti

Naročanje kave je v Trstu poseben izziv, ki lahko spravi iz tira vsakega nepripravljenega obiskovalca. Če je kapučino že v bližnji Gorici, Tržiču oziroma kateremkoli italijanskem mestu sopomenka za mlečno kavo v veliki skodelici, v mestu v zalivu preprosto ni tako. Na začetku so tržaški kapučino z manjšo količino mleka stregli v majhnih skodelicah. Takega je leta 1889 Ernesto Kosovitz pod imenom »capuzin« vnesel v slovar tržaškega narečja. No, za tistega, podobnega današnjemu je bilo treba počakati vsaj do leta 1903 oziroma do izuma avtomatov za espresso kavo.

Te in še marsikatere zanimive podatke ima Tržačanka Catherine Vegliach v mezincu. Svet kave dobro obvlada, saj je deset let delala v družinskem podjetju, ki deluje na tem področju. Njena največja ljubezen je zlasti tržaški kapučino, postrežen v kozarčku, ker se v »tisti stekleni posodici skrivajo naše korenine in dolga tradicija.« Začela je zato razmišljati, kako bi lahko zaščitila tipičen tržaški izum, stopila v akcijo in registrirala blagovno znamko tako imenovanega »capo in B«, da se ga ne bi slučajno kdo v katerokoli drugi državi polastil.

Njena želja zveni preprosto in učinkovito: izvoziti tržaški kapučino v kozarčku širom po svetu in s to potezo čim širši javnosti približati tržaško kulturo kave in zlasti identiteto Trsta. Zastavljeni cilj zdaj uresničuje tudi z diplomsko nalogo, s katero bo sklenila svojo triletno študijsko pot ekonomije na univerzi Unicusano.