Kdor napada svobodo medijev, napada ustavo

Za nasilje ni opravičila: kdor dviga roko nad svobodno informacijo, ogroža in napada italijansko ustavo. Predsednik enotnega novinarskega sindikata FNSI Beppe Giulietti ne dvomi, da se napadi, kakršnim smo bili priča med ponedeljkovim shodom proti uvedbi obveznega covidnega potrdila, ne smejo več ponoviti. Zato je dan kasneje, včeraj, prišel v Trst in prestopil prag deželnega sedeža RAI v Ulici Fabio Severo. Spremljala sta ga, med drugimi, deželni predsednik sindikata Carlo Muscatello in predsednik novinarske zbornice FJK Cristano Degano; predsednika sta včeraj tudi zaprosila prefekta za nujno srečanje, da bi mu predstavila težke delovne okoliščine, v katerih se je znašel marsikateri novinar.

Giulietti je izrazil podporo sindikata napadeni novinarki Alessandri Zigaina in snemalcu Andrei Ravasiniju, katerima je skupina protestnikov onemogočila, da bi opravljala svoje delo: kričali so nanje, novinarki iztrgali mikrofon iz rok in ga zalučali na tla ter udarili po kameri, da je snemalcu padla iz rok. »Vsaka oblika nasilja je nesprejemljiva. Prosimo pristojne oblasti, naj preiščejo dogajanje in ugotovijo, kdo je storilec dejanja,« so zapisali sindikalni predstavniki italijanskega novinarskega uredništva RAI in spomnili, da je poročanje dolžnost in pravica, ki ju določa italijanska ustava. Giulietti je opozoril, da je treba ukrepati pravočasno, torej pred protesti, in opozoril, »da na spletnih straneh skrajne desnice že piše, da je treba pred 15. oktobrom napasti časopise in novinarje«.

Sicer pa so solidarnost s tržaško novinarsko ekipo RAI izrazili tudi mnogi politiki. Massimiliano Capitanio, ki v nadzornem odboru radiotelevizije RAI vodi svetnike Lige, je obsodil napad na novinarje in izrazil upanje, da bodo storilci kaznovani. »Gorje državi, v kateri so novinarji tarča nasilja in groženj. Demokratska stranka je na strani napadene ekipe,« pa je dogodek komentiral deželni sekretar DS Cristiano Shaurli: »Demonstranti so svojo pravico do protesta izkoristili, niso pa spoštovali oseb, ki so v tistem trenutku opravljali svoje delo, namenjeno javnosti. Imajo se za mirne protestnike, a pred protestom bi morali odmisliti nasilje.«