Kje so računalničarji, inštalaterji in električarji?

Na Tržaškem, tako kot drugod, se zaradi pandemije obeta daljše obdobje gospodarske krize, ki je sicer na številnih področjih že nastopila tako na lokalni kot na državni ravni. Na trgu dela pa so podatki za Furlanijo - Julijsko krajino trenutno nekoliko spodbudnejši v primerjavi z vsedržavno sliko, še zlasti na Tržaškem.

V deželi je stopnja brezposelnosti, na podlagi podatkov, ki jih posreduje italijanski zavod Istat, v zadnjem tromesečju letošnjega nesrečnega leta 5,6-odstotna, v Italiji pa 9,8-odstotna. Podobne podatke smo sicer zasledili tudi lani, ko koronavirus še ni razsajal po Evropi. Zakaj se torej govori o pomanjkanju dela? Stopili smo do agencij za najem delavcev, ki so v dnevnem stiku z brezposelnimi in tudi s podjetij, ki zaposlujejo za določen ali nedoločen čas. Pandemija je nedvomno spravila nekatere kategorije na kolena, na številnih področjih pa se kriza še ne pozna.

»Na našo agencijo se v tem obdobju obračajo predvsem mladi, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe ali jih zaradi pandemije enostavno niso povabili na začasno delo,« je povedal Andrea Dubaz iz agencije Men at Work v Ulici Cicerone.

»Številni so sicer tudi starejši, ki so se brez službe znašli le nekaj let pred upokojitvijo. Dejavni smo sicer tudi na izobraževalnem področju. Ko nas pokliče podjetje in išče, na primer, več specializiranih delovnih figur, ki jih na našem seznamu ni, jih pač ustvarimo. Potencialne kandidate povabimo na strokovni tečaj in jih pripravimo na novo zaposlitev,« je še dodal Dubaz, ki opaža, da so podjetja nekoč načrtovala zaposlovanje za obdobje najmanj šestih mesecev, zdaj pa se z zaposlenimi pogajajo iz meseca v mesec.

Upada povpraševanja ni zaznala Claudia Biancoletto, odgovorna za tržaško agencijo Openjobmetis v Pasaži Protti pri Borznem trgu. »Trg dela se enostavno spreminja. Do pred kratkim so podjetja pri nas iskala predvsem uradnike in prodajalce, danes pa iščejo druge figure.Trenutno iščemo voznike tovornjakov, ki obvladajo več jezikov in se spoznajo na carinske zadeve. Potrebujemo tudi informatike, programerje in seveda medicinske sestre ter zdravstvene tehnike, nikjer pa teh likov ni,« je pristavila Claudia Biancoletto.

Spremembo delovnih razmer in povpraševanje po delovni sili le na nekaterih področjih se lahko torej tolmači kot krizo na delovnem trgu, saj se o gostincih in strežbi v agencijah za posredovanje dela sploh več ne govori, prav tako o prodajalkah in prodajalcih, katerih je bilo decembra lani na Tržaškem celo premalo.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.