Ko se šolsko leto začne s karanteno ...

Za dijakinjo tržaškega liceja Prešeren Johanno Kerschbaumer se novo šolsko leto začenja zelo zgodaj. Ravno v teh dneh stopa namreč na novo študijsko pot, potem ko je uspešno prestala več selekcij in bila sprejeta v Jadranski zavod združenega sveta, kjer bo obiskovala zadnja letnika višje šole. Zaradi izrednih razmer, povezanih s koronavirusom, bo sicer šolsko leto začela ... v hotelu.

»Letošnje šolsko leto se bo za devinske študente začelo s karanteno: najprej mi bodo vzeli bris, nato bom šest dni preživela v nekem hotelu, šele nato se bom lahko preselila v Devin, v sobo, ki bo naslednji dve leti moja soba ... 18 kilometrov od moje dosedanje – tolikšna je namreč razdalja med Prosekom, kjer sicer živim, in Devinom,« pravi nasmejana Johanna, sicer tudi sodelavka mladinske strani Primorskega dnevnika @Direkt. »Veseli me, da bom takrat spoznala svoje cimre, s katerimi bom delila prihodnje mesece. Tu bomo počakali še en teden, kajti naši prijatelji Neevropejci bodo v karanteni 14 dni. Nato se bo začel pouk, ki bo prvi teden potekal telematsko.«

Kako je organiziran študij v devinskem zavodu?

Vsak študent ima svojega tutorja, ki mu najprej predstavi vse predmete, med katerimi jih študent izbere šest: tri glavne, bolj poglobljene, ki jih obiskujemo šest ur tedensko, preostalim trem predmetom pa sledimo tri ure tedensko. Rada bi izbrala slovenščino, italijanščino, filozofijo, matematiko, fiziko in umetnost, ne vem pa še, kateri predmeti bodo glavni in kateri stranski. Vsakdo mora vsekakor ob materinem jeziku študirati še enega: v Devinu velja to pravilo, da se morajo vsi učiti italijanščino, da lahko lažje komunicirajo z okolico. Slovenščina pa je eden redkih prvih jezikov, za katerega imamo profesorja. Kdor pride na primer iz Nigerije, se mora materinega jezika učiti sam, s pomočjo priročnikov. Za slovenščino in nekaj drugih jezikov pa imamo profesorja, kljub temu, da sva v prvem letniku samo dve Slovenki – ob meni še Veronika iz Slovenije. Zato, da dobiš diplomo, pa moraš tedensko opravljati tudi športne, kreativne in prostovoljske dejavnosti, ki si jih sam izbereš.

Je bil Devin tvoja prva izbira?

Med prvimi. Moja prva izbira je bila Nemčija, saj sem načrtovala, da bi eno leto študirala v Nemčiji. Poleg tega je nemški kolidž v Freiburgu. Nemci pa so zelo organizirani in gojence izbirajo tudi po spolu. Za gojence iz Italije je letos predvideno, da morajo biti moški, zato nisem imela vstopa (smeh). Druga izbira pa je bil Devin.

Zakaj si si želela v Devin?

Tudi zato, ker bi bila rada posrednica med kolidžom in slovensko manjšino, ki je večkrat samo omenjena, ostaja tam nekje v ozadju. Študentom bi rada predstavila slovensko kulturo in Trst, ki ga imam zelo rada. To mesto me na nek način predstavlja oziroma jaz predstavljam njega. Moj oče je del nemške manjšine v Italiji, iz doline Gardena, moja mama pa slovenske, tako da sem pripadnica dveh manjšin – Trst pa je bil nekoč avstroogrski in je od vedno večkulturno mesto.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.