Ko se z zvonika razlega »šk’rb’tanje«

Velika noč je največji cerkveni praznik, ki je skozi stoletja zaznamoval tudi navade in običaje. Tako je priča tradicija, ki se je razvila v slovenskem in na splošno srednjeevropskem prostoru, ragljanje oziroma po domače »šk’rb’tanje«, ki je še živa v Mačkoljah. Tri dni pred veliko nočjo se namesto običajnega zvonjenja zasliši ropot, ki ga proizvaja »šk’rb’tula«, lesena škatla z ročico, ki vrti lesen valj, na katerem so zobki, ki izmenično sprožijo kladivca ter proizvajajo ropot.

Zvonovi zadnjič zaigrajo na veliki četrtek zvečer pred mašo, nakar se v petek ob 6. uri zjutraj oglasi raglja, ki jo slišimo še opoldne, ob 15. uri v spomin na Jezusovo smrt in zvečer kot vabilo k obredom velikega petka. Nato se raglja oglasi zadnjič pred obredi velike sobote, nakar se ponovno oglasijo zvonovi ob blagoslovu jedi, ki v nekaterih cerkvah tradicionalno poteka ravno v soboto proti večeru.

Da je v Mačkoljah ohranjanje tradicij na dnevnem redu, priča zanimanje mladih fantov in njihova prisotnost ob vseh večjih krščanskih praznikih pri obredu pritrkovanja ali »k’mp’njanja«.