Ko so na srednji šoli Rismondo uvedli pouk slovenščine

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o zgodovinski odločitvi nižje srednje šole Rismondo z Melare v Trstu. Članek je bil objavljen v sredo, 14. januarja 2009.

Slovenščina se bo prvič pojavila v rednem predmetniku kake šole z italijanskim učnim jezikom v Trstu kot eden od jezikov, ki bodo na izbiro v okviru obveznega študija drugega evropskega jezika. Novost, ki jo lahko res imamo za zgodovinsko, bo v prihodnjem šolskem letu uvedla italijanska nižja srednja šola Rismondo, ki spada v okvir večstopenjskega zavoda Iqbal Masih s sedežem na Melari.

Vest je včeraj zjutraj s sporočilom za javnost posredoval sam ravnatelj zavoda Andrea Avon, ki opozarja, da je uvedba slovenščine sad delovanja šolske mreže, ki so jo pred časom oblikovali zavod Iqbal Masih ter dve šoli s slovenskim učnim jezikom: Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda od Svetega Ivana z oddelkom na Katinari, ki jo vodi ravnateljica Ksenija Dobrila, in Didaktično ravnateljstvo Sveti Ivan, ki ga vodi ravnateljica Fiorella Benčič.

Z oblikovanjem mreže je zaživel dveletni projekt Tu smo doma, ki predvideva več pobud, usmerjenih v seznanjanje s krajevno stvarnostjo in zgodovino s posebnim ozirom na slovensko prisotnost. V okviru tega projekta so stekle delavnice slovenskega jezika, ki so jih dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pripravili za svoje vrstnike, ki obiskujejo šolo Rismondo, predvsem pa je nastala Učna pot vas Lonjer, ki se dotika najznačilnejših kotičkov te vasi. Vse to iz želje po ovrednotenju pozitivnih modelov sožitja, ki temeljijo na spoštovanju in medsebojnem poznavanju, na sodelovanju in delitvi izkušenj.

Kot že rečeno, je eden od najžlahtnejših sadov tega sodelovanja uvedba slovenščine kot enega od jezikov, ki bodo na voljo v okviru obveznega pouka drugega evropskega jezika (poleg angleščine je predviden tudi pouk kakega drugega jezika, ki se ga govori v državah Evropske unije). Paleta jezikov se bo tako na šoli Rismondo razširila v primerjavi z ostalimi italijanskimi šolami, kjer dijaki lahko izbirajo le med francoščino, nemščino in španščino.

Pouk slovenščine, če se bodo seveda dijaki nanj prijavili, bo potekal na enak način, kot poteka pouk drugega evropskega jezika, se pravi da bodo dijaki imeli dve uri slovenščine na teden za obdobje treh šolskih let, poučeval pa bo profesor, ki bo prihajal iz NSŠ Sv. Cirila in Metoda.

Za ravnatelja Avona je poleg tega, da predstavlja absolutno novost, vključitev slovenščine v predmetnik šole z italijanskim učnim jezikom tudi korak, ki ima veliko simbolno vrednost in katerega kulturni, civilni in zgodovinski pomen lahko pridobi valenco, ki gre preko navadnega ugotavljanja funkcionalnosti.

Ta je drugače vsem na očeh spričo neustavljive družbene integracije med Italijo in Slovenijo, ki bo privedla do velike poklicne mobilnosti v obmejnem prostoru: »Javni razpisi, ki bodo odprti za državljane obeh držav, in možnost zaposlitve v različnih sektorjih čezmejnega produktivnega tkiva bodo, poleg perspektive po vedno večji interakciji institucij, od vedno večjega števila državljanov zahtevale obvladovanje obeh jezikov, kar je treba spodbujati najprej v šolah,« piše v sporočilu, kjer se dodaja, da gre za prvi korak razvojnega procesa, ki bi se moral razširiti tudi na druge krajevne šole s posebnim ozirom na nastajajoč sistem licejev. Kar štiri od skupno šestih predvidenih licejskih smeri bi morale namreč vsebovati obvezen pouk drugega evropskega jezika za vseh pet let šolanja.

Kolikšno pa je zanimanje za slovenščino? Na to vprašanje nam ravnatelj Avon ni vedel točno odgovoriti, saj je pobudo zavodski svet šole sicer podprl, trenutno pa ni mogoče ugotoviti, koliko je dejanskega povpraševanja, tudi ker tečaji slovenščine za odrasle, ki so v sodelovanju s svetoivanskim didaktičnim ravnateljstvom potekali na Osnovni šoli Otona Župančiča pri Svetem Ivanu, po Avonovih besedah niso zabeležili navdušujočih rezultatov. Vsekakor, nam je dejal, bo slika jasnejša ob koncu februarja oz. sredi marca, ko bodo znani rezultati vpisovanja v prvi letnik oz. izbire družin. Kljub temu bi po besedah ravnatelja zavoda Iqbal Masih pobuda lahko naletela na veliko zanimanje: »Občutek imam, da se v tem mestu prebujajo vrednote integracije,« nam je povedal Avon, ki pa ostaja previden, čeprav verjame v pobudo in v sodelovanje s slovenskimi šolami, pri čemer nam je poudaril, da se je ustvaril zelo lep odnos z ravnateljicama Dobrilovo in Benčičevo. Že zdaj je vsekakor prepričan, da so naredili nekaj dobrega.

Ivan Žerjal