Kolumne, ki jezijo in dražijo

Bojan Brezigar s svojimi kolumnami v slovenskem časopisju iritira in draži: išče nevralgične točke, pritisne nanje in nekoga bo to bolelo. Tako je znani slovenski novinar Ervin Hladnik Milharčič povedal o kolumnah dolgoletnega novinarja in nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika, v preteklosti tudi politika Bojana Brezigarja, zbranih v knjigi Pogled izza meje, o kateri je bil 29. oktobra govor na predstavitvi v Tržaškem knjižnem središču.

V knjigi, ki je izšla pri založbi Modrijan, najdemo izbor kolumn, ki jih je Brezigar napisal za mariborski dnevnik Večer med letoma 1997 in 2016, obravnavajo pa najrazličnejše teme in področja, od meddržavnih in mednarodnih odnosov pa vse do slovenskega političnega in medijskega prostora, italijanske politike in manjšinske problematike. Na torkovem srečanju, ki sta ga priredila Slovenski klub in TKS, sta se o tem z Brezigarjem pogovarjala še dva novinarja: poleg že omenjenega Hladnika Milharčiča še naš donedavni kolega pri Primorskem dnevniku Sandor Tence, vprašanja pa so se nanašala na Evropo, odnos do manjšin, članstvo v zvezi NATO, italijansko-slovenske odnose, problem lažnih novic, stanje duha v slovenskem novinarstvu in zunanjo politiko.

O svojih kolumnah je avtor dejal, da se je pisanja lotil z velikim veseljem, saj si kot odgovorni urednik Primorskega dnevnika ni mogel privoščiti napisati vsega, kar je mislil. Tega problema pri pisanju za Večer ni imel, je dejal Brezigar, za katerega se je Evropska unija po zaslugi dveh velikih strank iz skupnosti držav in narodov spremenila v lobi interesov velekapitala. Odnos do manjšin ni povsod enak, stanje pa se je spremenilo po vstopu novih članic v EU leta 2004, med katerimi sta imeli pozitiven odnos do manjšin le Slovenija in Madžarska, je še dejal Brezigar, za katerega so italijansko-slovenski odnosi dobri in bodo taki ostali, ker Italija nima interesa, da bi se poslabšali oz. nima interesa zapečatiti meje, s katero se ni strinjala. Slovenija pa še vedno ne razume, da je Italija tista država, od katere bi lahko imeli veliko več koristi, če bi nanjo v Ljubljani ne gledali zviška. Avtor je bil tudi kritičen do slovenske zunanje politike, ki bi morala biti po njegovih besedah malo bolj pozorna in reagirati na stvari, kot je bilo npr. govorjenje takratnega italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o otrocih, umrlih v nacističnih taboriščih in tistih, ki naj bi bili umrli v fojbah.