Marchesettijeva gradišča v slovenskem prevodu

Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prvi slovenski prevod knjige Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine, potem ko je italijanski izvirnik izšel že leta 1903. Carla Marchesettija poznamo kot botanika in znanstvenika, ki je bil večji del svojega življenja na čelu tržaškega Mestnega naravoslovnega muzeja, še pred tem pa se je zanimal za gradišča. Če so pred Marchesettijem pripisovali gradišča Rimljanom in njihovi vojaški dejavnosti, se z njim uvaja nov pogled nad prazgodovino. Marchesetti namreč ugotavlja, da so mogočna utrjena gradišča plod ljudstev, ki so tod živela pred Rimljani. Gradišča, ki jih je na Krasu kar 118, so torej najmogočnejši pričevalci predrimske preteklosti naših krajev.

Knjiga združuje devet poglavij, ki zaobjemajo prva raziskovanja gradišč, način gradnje, pa tudi selitve na Balkanu, t.i. drugo priselitev v železni dobi, priselitev Keltov in rimsko nadvlado. Poleg tega velik del zapisov navaja in opisuje gradišča, ki so prisotna na območju Krasa in Istre, pa tudi širše po Furlaniji, severni Italiji, Dolenjski, v znatnem delu Avstrije in Hrvaške, v Bosni in po jadranski obali.

Prevod knjige v slovenščino predstavlja temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški. Po besedah direktorja Zavoda Krasen Kras Gorana Živca gre tudi za pomemben mejnik: »Želim si, da bi ljudje, ki živijo na Krasu, ozavestili pomembnost te dediščine. Knjiga je danes še vedno temelj vse znanosti na področju gradišč na širšem območju, ne samo Krasa in Istre, ampak predstavlja temeljno delo o kulturi, ki je naseljevala tudi naše kraje na prehodu iz kamene v bronasto in železno dobo.«