Operacijo Kozorog, s katero so Nemci označili požig Cerovelj, Mavhinj, Medjevasi in Vižovelj 16. avgusta 1944, je potrebno obravnavati seveda v kontekstu dogajanj v tistem času. Le nekaj dni pred tem so partizanski minerji razstrelili železniški viadukt pri Moščenicah, ki je bil izrednega pomena za preskrbo nemških vojaških enot iz notranjosti rajha. To je bila pika na i v vrsti sabotažnih akcij železniških prog na tem območju, predvsem povezave med Trstom in Ljubljano oz. Trstom in Vidmom. Nemci so se tedaj odločili za povračilni ukrep proti civilnemu prebivalstvu, za katero so vedeli, da večinoma podpira partizane. Tisto tretjo sredo v avgustu, na dan svetega Roka, je njihova soldateska (kot navaja zgodovinar Tone Ferenc, je šlo za vojake 188. divizije nemške vojske) s sodelavci najprej obkolila štiri vasi, vse v bližini železnice, nato pa prebivalcem dala pol ure časa ali še manj, da vzamejo najpotrebnejše stvari in zapustijo domove.
Kaj se je dogajalo tistega jutra pred 75 leti, ko so Nemci sežgali štiri kraške vasi? V iskanju spominov in anekdot, smo potrkali na marsikatera vrata po takrat požganih vaseh. Kdor je odprl, nam je spregovoril o strahu, izgubi doma in pa še hujši tragediji – deportaciji v Nemčijo, ki so se ji k sreči izognili.
Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.