Mednarodno, prostocarinsko, s prikrojeno davčno politiko

»Tržaško prostocarinsko pristanišče je državnega in mednarodnega pomena. Njegovo delovanje že od zdavnaj ne zadeva le lokalnih interesov,« je dejal Zeno D’Agostino, predsednik Tržaškega pristanišča, na včerajšnjem kongresu Le nuove vie per il Porto Franco di Trieste v dvorani Bachelet na tržaški univerzi. Dogodek je univerza priredila v sodelovanju z italijansko univerzo Università degli studi dell’Insurbia v Vareseju v okviru projekta PRIN - Belt and Road Initiative.

Predstavniki Carinskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino in Veneto ter druge govorniki so prisotnim ponudili jasno sliko delovanja tržaškega pristanišča, mednarodnega prava, ki ureja pomorski promet blaga ter davčne in pravne prednosti prostocarinskega območja.

Po pozdravih Gian Paola Dolsa, direktorja oddelka za pravo, prevajanje in tolmačenje na tržaški univerzi in predstavitvijo projekta PRIN, ki jo je podal odgovorni za projekt Andelo Venchiarutti, je Massimo Campaillia iz Univerze v Ferrari pojasnil, kako deluje tržaško prostocarinsko pristanišče na področju prava in organizacije ter predal besedo Alfredu Antoniniju. Slednji se je poglobil v splošno analizo mednarodnega pomorskega prometa.

Celotna mednarodna pomorska slika pa se v zadnjih desetletjih spreminja in še se bo spremenila,« je dejal D’Agostino. Podal je razčlenjeno analizo mednarodnega trgovanja, ne le pomorskega. Spreminja se, po njegovem mnenju, pojem globalizacije. Podjetja ne bodo več selila proizvodnje v tujino, kjer se plačuje manj davkov in je delovna sila bolj poceni. Izbirala bodo kraje, ki imajo dobre povezave in od koder lahko blago v kratkem času pride na območja trženja.

Uspeh in carinske značilnosti pristanišča je prisotnim predstavil Marcello Fici, Alssia Sbroiavacca pa je predlagala prikrojeno davčno politiko po modelu irskega pristanišča v Shannonu.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.