Milje so se po petnajstih letih odele v zeleno barvo: Paolo Polidori je krepko zmagal.
Ligaša, dosedanjega tržaškega podžupana, ki se je sicer na miljskih občinskih volitvah predstavljal kot skupen kandidat desnosredinske koalicije, je podprlo 48,75 odstotka volilnih upravičencev (3144 glasov). Poleg Lige, ki ji sam pripada, je lahko računal na podporo Bratov Italije, Naprej Milje in Liste Dipiazza ter domačih strank oziroma list Prima Muggia, Noi per Muggia in Stener x Muggia.
Drugovršečeni je bil s 17,54 odstotka glasov manj krepko za njim. Levosredinski kandidat Francesco Bussani je prejel 31,21 odstotka (2013) glasov. Na krajevnem političnem parketu se je v prejšnjih petih letih uveljavil kot miljski podžupan, desna roka zdaj že bivše županje Laure Marzi, vodil pa je tudi več resorjev, med katerimi izstopajo infrastrukturna dela in promet. Podpirali so ga »njegova« Demokratska stranka, Lista Bussani, Občani za Milje in Stranka komunistične prenove - Evropske levice.
V Miljah je bila sicer volilna udeležba višja v primerjavi s sosednjim Trstom, vendar vseeno kar skromna (54 odstotkov). Tekmecev je bilo poleg tega manj kot prstov ene roke, v igri so bili štirje županski kandidati, medtem ko so je leta 2016 za župansko mesto potegovalo kar devet posameznikov. Volilna preizkušnja je bila izrazito okoljsko obarvana, saj sta ostala dva kandidata dober del volilnih programov posvetila boju proti gradnji valjarne pri Orehu. Nekdanja tržaška pokrajinska svetnica Roberta Tarlao (Meio Muja, Zeleni, Odbor proti gradnji valjarne pri Orehu in Podemo), ki je bila sicer tudi županska kandidatka na prejšnjih miljskih volitvah in je doslej bila občinska svetnica, je zbrala 15 odstotkov (969) glasov. Maurizio Fogar, ki je širši javnosti znan kot dolgoletni predsednik krožka Miani in neutruden nasprotnik škedenjske železarne si je izboril pet odstotkov (323) glasov.