Nedelja, 14 april 2024
Iskanje

Najstniki hladni do možnosti udeležbe na volitvah

Mnenja štirih najstnikov o predlogu Enrica Lette, da bi volilno pravico imeli tudi 16-letniki

Trst |
18. mar. 2021 | 6:23
Dark Theme

Če bi res znižali starostno mejo za pridobitev volilne pravice s sedanjih osemnajst na šestnajst let, se na voliščih verjetno ne bi trlo najmlajših volivcev. Tako vsaj izhaja iz besed štirih mladih, starih šestnajst let ali kanček več, ki obiskujejo srednje šole prve stopnje s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Predlog novega sekretarja Demokratske stranke Enrica Lette, da bi morali svoje politične predstavnike na volitvah izbirati že 16-letniki, te dni kar glasno odmeva. Naše sogovornike pa cilj novo izvoljenega zastopnika največje levosredinske italijanske stranke ni navdušil, prej nasprotno. Seveda ni nikakršna statistika ali splošna resnica. Gre za mnenje čisto slučajno izbranih mladih, ki so ravno tako po naključju izrazili podobne ideje.

»Pri šestnajstih letih šele začenjamo odkrivati svet politike. Sama se zavedam, da šele zdaj aktivneje poslušam poročila ali berem časopis in bolje razumem politiko,« je povedala Lara Bearzi, dijakinja klasičnega liceja Prešeren. Vse kar potrebuje sta torej dodatni dve leti. Besed ni izgubljal niti Sebastijan Pečar, sedemnajstletni dijak tretjega razreda družbeno-ekonomskega liceja Slomšek: »Nima veliko smisla, da bi šestnajstletniki v Italiji volili. Imamo namreč drugačne zahteve. Razmišljamo bolj o zabavah, druženju in pravzaprav nisi niti še tako zrel.«

»Mislim, da smo šestnajstletniki še premalo informirani. To seveda ne velja za vse. Na splošno pa menim, da je za volitve prezgodaj. V tem obdobju življenja v ospredje postavljamo druge prioritete,« je poudarila tudi Paula Racman, ki obiskuje zavod Stefan. »Pri šestnajstih letih so volitve zadnja skrb. Še ne vemo kaj si želimo zase, kaj šele, da bi za nekoga volili,« je dejal Julijan Marc, dijak znanstvenega liceja Prešeren. »Bolj smo usmerjeni v zasebno kot v javno sfero. V tem obdobju se izoblikuje osebnost posameznika, veliko bolj smo izpostavljeni zunanjim vplivom, kar bi v politiki pomenilo, da bi tako maso volivcev veliko lažje manipulirali,« je razložil.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava