Ne prinašajo le turistov, pač pa tudi onesnažujejo

Turistične potniške ladje so vse bolj priljubljene; to iz leta v leto potrjujejo tudi podatki poročila o prometu ladij za križarjenje v Italiji, ki ga pripravlja družba Risposte Turismo in so ga pred kratkim predstavili v Cagliariju na kongresu Italian Cruise Day. V italijanska pristanišča bo v prihodnjem letu vplulo kakih 5000 ladij za križarjenje, napoveduje poročilo, to je za 2,8 % več kot v letu 2019. Po podatkih družbe Trieste terminal passeggeri, ki upravlja tržaški potniško-ladijski terminal, bo leta 2020 Tržaški zaliv priplulo 97 ladij, na krovu katerih bo kar 217 tisoč potnikov, kar je za dobrih 80 odstotkov več kot v letošnjem letu.

Če se nekateri veselijo porasta prihoda ladij za križarjenje, ki naj bi mestom prinašale bogastvo, si drugi postavljajo tudi vprašanja o okoljskem vplivu teh gromozanskih plovil, privezanih ob pomol v samem mestnem središču. Bruseljska nevladna organizacija Transport & Environment, ki si prizadeva za uveljavitev do okolja prijaznejših oblik prometa, je objavila poročilo o onesnaževanju luksuznih ladij za križarjenje v Evropi.

Analizirali so izpuste žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in prašnih delcev, ki jih v ozračje izpuščajo razkošne turistične križarke v Evropi. Izsledki so dih jemajoči – v prenesenem in pravem pomenu, saj vse omenjene snovi škodujejo zdravju: če se omejimo na 47 ladij koncerna Carnival Corporation & Plc, ki je lastnik družb, kakršni sta Costa Crociere in MSC, te proizvedejo desetkrat več emisij žveplovih oksidov kot 260 milijonov avtomobilov, kolikor se jih trenutno vozi po evropskih cestah. Če pogled »razširimo« na vse 203 razkošne turistične ladje, ki so v letu 2017 plule po evropskih morjih, ni podatek nič manj zastrašujoč: proizvedle so 60.000 ton žveplovih oksidov, kar je ogromno v primerjavi s 3200 tonami, ki so jih k onesnaževanju zraka prispevali evropski avtomobili.

Več v današnjem (ponedeljkovem) Primorskem dnevniku.