»Ne« samoplačniškim testom

Medtem ko so zasebnim zdravstvenim ustanovam nekaterih regij pretekli teden dovolili izvajanje testiranja na prisotnost novega koronavirusa in imunost, v Furlaniji - Julijski krajini to ni mogoče. Odvzem brisa za testiranje na koronavirus in krvne teste protiteles je bila pripravljena izvajati zasebna zdravstvena ustanova Salus. Iz nekaterih virov smo slišali, da so nekatera podjetja, ki ponujajo storitve v tržaškem pristanišču, svoje zaposlene že napotila v Salus na serološke teste na koronavirus, s katerimi bi lahko močno skrajšali karanteno. S temi testi bi namreč delodajalci dobili odgovor, kdaj je kdo po ozdravitvi zares dovolj varen za vrnitev na delo oz. na podlagi ustvarjene imunosti delavcev bi lahko v proizvodni proces vključili tiste, ki so že preboleli covid-19, pa tega sploh niso vedeli. Ugotovil pa bi tudi, kdo so morebitni prenašalci bolezni, četudi na zunaj ne kažejo značilnih znakov bolezni.

V Salusu so nam potrdili, da so bili pripravljeni na tovrstno testiranje, a na koncu so ugotovili, da ministrska okrožnica ne dopušča samoplačniškega testiranje v akreditiranih (tj. usposobljenih) mikrobioloških laboratorijih.

Predstojnik oddelka za medicino dela v Salusu Vito Bonanno je po telefonu potrdil, da so izrazili pripravljenost na izvajanje testov, a zelene luči niso prejeli. »Okrožnica ministrstva za zdravje je jasna. Zasebniki v tej fazi ne smejo izvajati testov.« Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da v nekaterih regijah zasebni koncesionarji v svojih laboratorijih že izvajajo teste, je odgovoril, da te novice ne more komentirati, ker ne ve, kje in kdo to dela. »V naši regiji to ni mogoče. Mi smo bili pripravljeni pomagati javnemu zdravstvenemu sistemu. Ker pa se to ne da, bomo dosledno upoštevali uredbo, ki ureja to področje,« je povedal Bonanno.

Ob tem je še dodal, da njihova ustanova še ni kupila laboratorijske opreme za testiranje. V kolikor bi prišlo do sprememb in bi testi pri zasebnikih postali dovoljeni, so v Salusu pripravljeni na nakup opreme za analizo. Poleg odvzema brisov bi ponujali predvsem serološke teste, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj je kdo po ozdravitvi zares dovolj varen za vrnitev na delo. Cena morebitnega testiranja ni znana.

Dvome v teste, ki bi jih izvajali koncesionarji, je izrazil zdravnik katinarske bolnišnice, ki je želel ostati neimenovan. Po njegovem bi serološki testi že res lahko pomagali proizvodnim obratom, da bi nemoteno obratovali z imunimi delavci. »A v tej fazi žel še ne vemo, če so serološki testi zanesljivi. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je o seroloških testih bolj zadržana. Poudarjajo, da razvoj teh testov še ni končan in da je na poti do množične proizvodnje potrebna še temeljita evaluacija. Zato menim, da je v tej fazi, ki je še vedno zelo kritična, popolnoma odveč ustvarjati zmedo,« je povedal naš sogovornik.