Še preden se je povsem ustavil mednarodni vlak, so se moški in ženske že drenjali pred vrati. Ko so jih v prvem možnem trenutku odprli, so se vsuli na peron openske železniške postaje. Stekli so proti blagajni, avtobusnim postajališčem ali baru. Družila jih je bojazen, da bi imeli premalo časa za nakupovalni izlet v Trst.
Opisani prizor je iz neke davne preteklosti, iz še ne docela pozabljene značilnosti socialistične ere, ki jo je bilo mogoče vsak dan doživljati na openski železniški postaji. Tega vrveža danes seveda ni več, se ga pa še dobro spominja slovenski železničar Vlado, ki je nekoč za Slovenske železnice nadziral potniški promet, zdaj pa na openski železniški postaji za slovenskega železničarja nadzira tovorni promet. Ta za razliko od potniškega prometa nikoli ni zamrl. Ravno obratno. Doživlja eksponentno rast.
»Openska postaja je proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja za potnike popolnoma izgubila svojo funkcijo. Potem ko se je bilo desetletja po zgraditvi železniške proge Dunaj-Trst mogoče pripeljati z vlakom od Ljubljane do Trsta, je čez noč vse to postalo znanstvena fantastika,« se časov, ko je bil openski kolodvor veliko prometno okno v svet, spominja železničar, ki se veseli, da so pred približno šestimi leti med Sežano in Opčinami ponovno začeli voziti vlaki, pred poldrugim letom pa so slovensko prestolnico povezali tudi s Trstom.
Več v današnjem Primorskem dnevniku.