»Nezanesljivi smo tako za Američane kot za Kitajce«

Svilna pot da, svilna pot ne. V teh dneh je v Italiji v ospredju tema, o kateri v Trstu razpravljamo že dalj časa, saj naj bi to pristanišče (skupaj z Genovo) v kitajskih načrtih predstavljalo evropsko pomorsko konico sistema trgovskih poti in infrastrukturnih projektov v okviru t. i. Belt and Road Initiative (pobuda za pas in cesto), s katero naj bi Peking tesneje povezal Azijo, Afriko in Evropo. Z novodobno svilno potjo se že dalj časa ukvarja Lucio Caracciolo, odgovorni urednik italijanske revije o geopolitičnih vprašanjih Limes, ki je bil tudi že nekajkrat gost tržaških srečanj na to temo. Caracciolo pravi, da Italija preveč omahuje, ker nima prave strategije, in da naposled ne bo zavzela pravega stališča. »Nezanesljivi pa bomo tako za Američane kot za Kitajce,« pravi.

V Trstu se o svilni poti govori že dalj časa, v teh dneh pa so nanjo postali pozorni na državni ravni. Sporazumu, ki naj bi ga podpisali v Rimu, močno nasprotujejo ZDA, italijanski premier Conte pa pravi, da ni razloga za zaskrbljenost. Kaj menite vi?

To je dogovor, ki služi kot okvir za morebitne posle oziroma kitajske investicije v Italiji. Ti posli bi lahko bili zelo pomembni - ali pa tudi ne. Dogovor kot tak ne pove veliko, pravzaprav v njem ni skoraj nič vsebinskega. Ker vem, kako gredo stvari v naši državi, dvomim, da bomo - še predvsem po odzivu ZDA - doživeli bistven napredek v ekonomskih in trgovinskih odnosih s Kitajsko; vsaj ne kratkoročno. Tvegamo poraz na obeh frontah: tako Američani kot Kitajci nas vse bolj imajo za nezanesljive.

Podpis omenjenega sporazuma torej tega ne bi spremenil?

Ponavljam, v besedilu sporazuma ni nič konkretnega, gre za prazno besedičenje.

Nekateri pa trdijo, da je to »kitajski trojanski konj« v Evropi ... Podobne dogovore je sicer podpisalo že 13 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija (novembra leta 2017).

Posli se ne sklepajo s sporazumi, temveč s strategijami, odločitvami, naložbami. Kar je meni znano, tega v Rimu niso naredili. Nasprotno, zdaj obupano iščejo nekaj, kar bi spravili v to prazno škatlo. Kot vedno se to dela zadnji hip. Bomo videli, kaj se bo potem zgodilo na lokalni ravni. Govorim o tem, kar je v Trstu že v teku. Ali bo kriza v odnosih med Italijo in ZDA, ki se vse bolj razvija tudi v krizo med Italijo in Kitajsko, vplivala tudi na vašo stvarnost.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.