O prihodnosti prosekarja bodo odločali le pridelovalci

Na stališče LAS Kras o možnih rešitvah vprašanja vključevanja prosekarja v konzorcij Prosecco DOC, ki smo ga objavili tako na spletnih kot tiskanih straneh Primorskega dnevnika, se je odzval predsednik Društva Prosekar Alessio Štoka, ki je poudaril, da njegovo društvo ni za ali proti vstopu v Prosecco DOC. »Glavni cilj našega društva je zaščita vina in imena prosekar ter naše slovenske vinogradniške tradicije na Tržaškem. Če bi bilo mogoče pridelovati prosekar pod zaščito DOC Kras, bi to že storili. A, kot so nam že večkrat raznorazni strokovnjaki in tehniki na Deželi tako ustno kot pisno pojasnili (naj tu omenimo samo dopis odgovornega direktorja deželne službe za zaščito kakovostne proizvodnje Andree Giorgiuttija), je želja, da bi prosekar pridelovali zunaj zaščite konzorcija Prosecco DOC – žal – popolnoma neizvedljiva. Tega ne dopuščata ne evropska in niti italijanska zakonodaja.« Pa niti morebitno dovoljenje konzorcija za zaščito vina Prosecco ne bi omogočilo pridelovanja prosekarja v drugi ZOP (DOC) coni, ker zakoni tega ne dopuščajo in ne predvidevajo, je dodal Štoka.

Prav tako neizvedljivo je pridelovanje prosekarja zgolj iz glere, saj je bil prosekar od vedno mešanica treh belih avtohtonih sort, torej zvrsti malvazije, vitovske in glere. »Prosekar iz same glere torej enostavno ni prosekar, kar pričajo tudi zgodovinski viri, ki segajo v leto 1548.«

Štoka je prepričan, da je samo z enotnim nastopom akterjev našega ozemlja mogoče doseči zastavljene cilje razvoja teritorija in skupnosti. Zato iskreno upa, da bodo lahko skupaj premostili različne vidike in rešili nastale nesporazume, vendar prosekarju ne bodo spreminjali imena in metode pridelovanja, o prihodnosti prosekarja pa bodo odločali le pridelovalci te žlahtne penine oz. tisti, ki so se zanjo v teh letih potegovali.