Ob evangeliju še Harry Potter in Beatlesi

Od sredine julija ima tržaška valdežanska in metodistična skupnost novega duhovnika oz. pastorja. To je 45-letni Peter Ciaccio, ki je pred prihodom v Trstu opravljal to službo v Palermu, kjer je očitno pustil tako dober vtis, da mu bodo v ponedeljek podelili častno meščanstvo. Ciaccio prihaja iz mešane družine očeta Italijana in matere s Severne Irske, medtem ko žena prihaja iz Danske z območja, kjer se je meja z Nemčijo spreminjala, tako da je bivanje v Trstu, mestu z obmejno identiteto, za zakonca zelo stimulativno. Iz družinske izkušnje ve, da je pomembno graditi mostove in ne zidove, kar velja tudi za versko področje, pri čemer Ciaccio verjame v krščanski dialog s pop kulturo. V tej luči je tudi napisal več knjig z naslovi, kot so Evangelij po Zvezdnih vojnah, Evangelij po Harryju Potterju, Evangelij po Beatlesih idr.

Pastor Ciaccio, kako ste prišli v Trst, katere so bile okoliščine?

Valdežanske in metodistične Cerkve so organizirane na centralni ravni: obstaja osrednji izvršni organ, t. i. tavola, ki se ukvarja s premeščanjem pastorjev. Le-ti ne morejo ostati več kot toliko v enem kraju, zato je rotacija recimo obvezna: vsako toliko let nas premestijo. Moj čas v Palermu se je iztekel in med prostimi mesti je bil Trst. Preprosto tako.

Kaj pomeni biti valdežan? Katere so značilnosti te verske skupnosti?

Smo Cerkev, ki je otrok protestantske reformacije, poleg tega so valdežani nek unikum v protestantskem svetu, ker imajo izvor celo v srednjem veku, pred 16. stoletjem, ko je prišlo do »dvorjenja«, da bi valdežansko gibanje pristopilo k reformaciji. Danes je to majhna Cerkev, številke so majhne, vendar smo prisotni po vsej Italiji. Preprosto skušamo služiti Gospodu, preučevati skupaj sveto pismo ter delati za to, da tisto, kar smo se naučili, izkoristimo in ne zadržimo zase. Ena od naših značilnosti je ta, da ne težimo k zapiranju v lastno skupnost, ampak skušamo tudi služiti mestu in kraju, kjer smo poklicani, da živimo. Ne negujemo le lastne majhne župnije – z vsem spoštovanjem do tistih, ki to delajo: gre za pomembno delo, a naše delo je širše, saj ima skupne cilje sožitja, miru in pravičnosti.

Vsekakor ste manjšinska skupnost, poleg tega prihajate iz narodnostno mešane družine, ki je živela obmejno identiteto.

Da in to me navdaja z upanjem glede mojega bivanja v Trstu. Moja mati prihaja iz Severne Irske, sam sem se rodil v Belfastu, moja žena pa prihaja z drugega zanimivega območja, iz južnega Jutlanda na Danskem, območja, kjer se je v zadnjih dvesto do tristo letih meja med Dansko in Nemčijo spreminjala. Oba sva ob prihodu sem opazila skupne značilnosti: tu je meja bolj črta kot čista realnost, mestu daje posebno identiteto ne razdeljenost posameznih identitet, ampak prav njihovo sobivanje. To je aspekt, ki nas tudi iz osebnih razlogov zelo stimulira.

Znani ste tudi po nečem drugem: napisali ste več knjig, v katerih evangelij dajete ob bok literarnim in kinematografskim sagam ter glasbenim skupinam, kot so npr. Zvezdne vojne, Harry Potter ali Beatlesi. Kje ste ugotovili stične točke?

Zgleda čudno, ampak recimo, da je duh isti. Večkrat so posamezne panoge ločene med seboj, medtem ko sem jaz prepričan, da je teološki dialog z deli pop kulture mogoč ne s tem, da se postaviš za cenzorja, ampak če se zanje zanimaš, jih ceniš in preučuješ. Mislim, da je to mogoče, ker je pomembno ustvariti mostove med krščanskim oznanjevanjem in svetom laične kulture brez ponovnih »osvajanj«.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.