Ob urejenih vinogradih več neobdelanih površin

Izsušene trte, obdane z neskončnim robidovjem, stare rokavice, železne palice in kmečki pripomočki, ki že leta ležijo v visoki travi. Meje, ki so nekoč ločevale parcele v tržaškem bregu pod Prosekom, Križem in Kontovelom, v mnogih primerih sploh niso več prepoznavne. Ponekod se kraški zidovi rušijo in posledično povzročajo težave ob prehodu. Dolgoročno pa bi lahko povzročili tudi usade.

Podobno razdejanje se širi tudi v ostalih predelih tržaškega podeželja, kjer so zemljišča nekoč služila kmečkemu pridelovanju, sta povedala Andrej Bole in Marko Rupel, vinarja, ki sta nas pospremila na ogled proseškega brega. Zapuščeni vinogradi in polja odražajo življenjski slog naših krajev, ki se je v povojnem času od kmetijstva odtujil. Seveda stojijo ob zapuščenih parcelah tudi redno obdelovane površine, teh pa je neprimerljivo manj. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo na Tržaškem (na območju nekdanje Pokrajine) več kot tisoč dvesto hektarjev vinogradov, danes je z različnimi kulturami obdelanih vsega skupaj od petsto do šeststo hektarjev zemlje, je povedal Bole.

Zapuščena območja se širijo od kraških do breških koncev in slabo vplivajo na ekonomijo, videz in v nekaterih primerih tudi na varnost kraja. Ponovno usposabljanje površin pa sploh ni enostavno in od človeka zahteva veliko dobre volje, časa, pa tudi nek začetni kapital, saj terjajo predvsem popravila t. i. paštnov (terasastih struktur) visoke stroške.

O vlogi gozda in biotski raznovrstnosti Krasa je spregovoril Nicola Bressi, zoolog v tržaškem Naravoslovnem muzeju, ki se rad ukvarja z zemljo in pogovarja s krajevnimi pridelovalci.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.