Obseg pretovora padel za pet odstotkov

Da bo novi koronavirus usekal po globalni logistiki, je bilo pričakovati. Gospodarske posledice epidemije že občuti tudi tržaško pristanišče. To je v prvem trimesečju zabeležilo petodstotni upad prometa v primerjavi z istim obdobjem lani. V pristanišču so skupno pretovorili 14,3 milijona ton blaga. Pozitivne številke so zabeležili le pri Ro-Ro pretovoru, ki se je povečal za štiri odstotne točke. Promet s tekočim razsutim tovorom pa je ostal približno enak kot lani. Izpad prometa ni samo posledica epidemije, ampak tudi zaprtja škedenjske železarne.

Predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino je glede upada prometa izjavil, da gre za fiziološko reakcijo, ki so jo predvideli že ob izbruhu epidemije in se na njo tudi pripravili. »Zadnje številke je treba seveda vstaviti v kontekst pandemije. In čeprav je upad prometa prisoten skoraj v vseh naših sektorjih, smo zabeležili rast Ro-Ro tovora, aktivirali pa smo tudi nove intermodalne storitve oz. povezave. To je dokaz, da pristanišče deluje normalno in da se pristaniške operacije niso ustavile. Pa tudi znak, da je pristanišče uspešno odreagiralo na izredne razmere,« je poudaril predsednik D’Agostino.

Po podatkih pristaniške uprave so v prvih treh mesecih pretovorili 800 tisoč ton blaga manj kot v istem obdobju lani. Najbolj se pozna izpad trdega razsutega tovora, kar je povezano tudi z zaprtjem škedenjske železarne, so zapisali. In dodali, da so v tem obdobju manj blaga prepeljali tudi z vlaki. Januarja, februarja in marca letos se je iz in v pristanišče pripeljalo 2200 vlakov, kar je 17 odstotkov manj kot lani. Tudi upad števila vlakov gre pripisati izpadu prometa, ki ga je ustvarjala železarna. Z drugimi terminali so vlaki delali dobro.

V posebni tiskovni noti je predsednik pristaniške uprave tudi poudaril, da so v preteklih tednih ponovno vzpostavili železniški odsek Bohinjske proge. Gre za 15-kilometrski krak, ki s tovorne postaje pri Sv. Andreju pelje skozi predor pri Sv. Jakobu proti Lonjerju, nato pa se obrne levo in še naprej dviguje ter skozi predorov mimo Piščancev in Trstenika pride do tovorne postaje na Opčinah. Ta odsek zdaj predstavlja alternativno železniško pot za reševanje ozkih grl. Prednost Bohinjske proge pa je tudi v tem, da je železniška pot iz pristanišča do Opčin precej krajša. »V prihodnjih mesecih pričakujemo rast prometa na železniških tirih. A lanskih rekordov vseeno ne bomo dosegli,« je rekel predsednik D’Agostino. Ob tem je tudi dodal: »Pretovor v prvem trimesečju je prvi kazalec, kako bo pandemija vplivala na gospodarstvo in promet. Na podlagi naših vrednot, prednosti in logističnega sistema regije lahko rečem, da se bomo izvlekli iz te situacije, čeprav se dobro zavedam, da so pred nami hudi časi,« je še rekel Zeno D’Agostino, ki pa finančnih posledic koronavirusa še ne more napovedati, saj bodo najslabše številke šele prišle.

V tržaškem pristanišču so že sredi februarja sprejeli ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Med ključnimi ukrepi o preprečevanje zadrževanja večjega številka ljudi na enem mestu in dosledno spoštovanje samozaščitnih ukrepov. Zaposleni na področjih, kjer je to mogoče, delajo od doma.