Borzni trg je eden od pomembnejših trgov v mestnem središču in je do konca 19. stoletja veljal za središče tržaških gospodarskih dejavnosti. Trg neobičajne trikotne oblike krasi kar nekaj kipov - kakih 30 večjih in manjših razsežnosti - pa še devet reliefov s skupno 57 figurami.
Najstarejši kip stoji na vrhu kamnitega stebra in upodablja habsburškega cesarja Leopolda I. s krono na glavi in z žezlom ter globusom v rokah. Na trgu so leta 1755 postavili vodnjak s kipi boga morja Neptuna in treh konjev, delo kiparja Mazzolenija. Leta 1806 so slovesno otvorili borzno palačo, ki jo krasi več kipov: slednje upodabljajo celine, trgovino, pomorstvo, industrijo in blagostanje, mitološke antične bogove in reke. Podobno je s palačo Tergestea, drugače je na Borznem trgu še več drugih manj izstopajočih kipov.
Vse to bogastvo pa je očitno premalo za Trst in dosedanjim upodobitvam naj bi se prihodnje leto pridružil še - Gabriele D’Annunzio! V mestnem središču so že trije kipi literatov - Jamesa Joycea, Itala Sveva in Umberta Sabe - ki so tesno povezani s tržaško stvarnostjo. Zakaj bi torej postavili še četrti kip, ko pa D’Annunzio ni imel nobenega posebnega odnosa s Trstom? Očitno je, da bi šlo izključno za poklon ideološkemu naboju »barda napihnjene Italije«, kot je pred časom prof. Pirjevec v svoji Glosi posrečeno označil D’Annunzia, vidnega predstavnika agresivnega italijanskega nacionalizma z močnim protislovenskim in proti slovanskim prizvokom.
Prav v okviru polemik okrog D’Annunzia je spet zaživel predlog, naj bi v središču raje postavili kip osebnosti, ki je za Trst bila še kako pomembna: spomenik Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, pnevmatske pošte in še marsičesa (udejanjil je več kot 30 tehnoloških novosti) ter pogozdovalcu Krasa. Trst se je doslej Resslu oddolžil bolj mizerno in čas bi že bil, da ga dostojno počasti z uglednim obeležjem v mestnem središču - na primer s kipom prav na Borznem trgu.
Več v današnjem Primorskem dnevniku, saj se je o starih in novih kipih na Borznem trgu razpisal Sergij Premru.