Pot morskih živil na naše krožnike se začne že v morju, gre preko ribjih veletržnic do ribarnic, restavracij in domačih kuhinj. Sledljivost teh živil in nadzor nad njihovo pridelavo pa vmes vodijo inšpektorji luške kapitanije. Kako pravzaprav poteka nadzor nad ribami in morskimi sadeži, kako je s ponovnim zamrzovanjem morskih živil in ali lahko zaupamo nosilcem živilske dejavnosti, smo se prepričali z živilskimi inšpektorji luške kapitanije, s katerimi smo oktobra obiskali ribjo veletržnico, ribarnico in nekatere restavracije. In spoznali, da pri sledljivosti rib govorimo o dveh vidikih: o vidiku zagotavljanja varnosti ter o vidiku izvora živila z namenom, da se potrošniku omogoči pravica do svobodne izbire porekla.
Naš ogled ribje veletržnice v spremstvu treh inšpektorjev obalne straže, Nicole Bavile, Nicole Giganteja in Francesca Ancore, se je začel nekega oktobrskega jutra, ob brutalno zgodnji uri - tržnica v industrijski coni svoja vrata odpira ob 4.30. Ob tisti uri je že zelo pestro. Tukaj se ribe ne kupujejo za kosilo ali večerjo, ampak se z njimi trguje resno in »na debelo«. Veletržnica pod svojo streho gosti pravo ribjo borzo. Ki pa se začenja ob 5.15.
Pred njenim začetkom pa so na delu inšpektorji luške kapitanije in veterinarka. Annamaria Celentano, veterinarka, ki svoj delovni dan redno začenja ob štirih zjutraj, kroži po veletržnici in kontrolira, če so ribe zdrave. Ponekod povoha školjke, drugod prereže ribo in preveri, ali je dovolj sveža. Oporečne izdelke nemudoma umakne iz veleprodaje. Prav ob našem obisku je veterinarka naletela na zaboj ribonov (znanstveno ime Pagellus erythrinus), ki jih je morala izločiti iz prodaje, saj so bili okuženi s paraziti. Kot nam je povedala, že dolgo časa ni naletela na tako razširjeno bakterijsko infekcijo.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.