Odkrili nov odsek starorimskega vodovoda

V boljunskem Gornjem koncu je aprila potekala arheološka raziskava, ki je zadevala odsek rimskega vodovoda v dolini Glinščice, kjer nameravajo zavarovati skalnato pobočje nad cesto, ki pelje proti Boljuncu. Raziskavo je po naročilu Občine Dolina opravilo podjetje ArcheoTest pod vodstvom arheologinje Paole Ventura, višje uradnice Nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino FJK.

Odsek kanalizacije, ki je bil prekrit le s tanko plastjo zemlje, se je ohranil v odličnem stanju in je del infrastrukture, ki je v rimskih časih usmerjala vode reke Glinščice od izvira – Zvirka, do antičnega mesta Tergeste, vzdolž približno 17 km dolge poti. Še nikoli prej ni bil strokovno raziskan odsek take dolžine, ki znaša slabih 100 metrov, čeprav je že med preteklimi raziskavami, ki so se vrstile v različnih obdobjih, prišlo na dan več odsekov. Med temi so nekateri vidni: odsek v Naravnem rezervatu doline Glinščice, tisti znotraj nastanitvenega objekta v Boljuncu in tisti v Antiquariumu v tržaškem Naselju Sv. Sergija. Zadnja izkopavanja v Gornjem koncu so prispevala nove in koristne tehnične podatke o antični ročno izdelani vodni napeljavi, zgrajeni sredi 1. stoletja po n. št., z novimi dognanji v zvezi z njeno zgodovino do srednjeveške dobe. Takrat vodovod že ni več služil svojemu prvotnemu namenu, ostal je brez strešnega oboka, nad njim so zgradili stavbo in ga tako izkoristili za temelje.

HIPOTETIČNE RAZLAGE

Analizirali in prepoznali so vse postopke gradnje in izdelave objekta, od priprave kamnite podlage do izdelave strešnega oboka. Prepoznali so tudi razne rešitve, ki so bile sad domišljije antičnih gradbenikov. Posebno zanimiva je usedlina apnenca, povprečne debeline 40 cm, ki se nahaja v notranjosti objekta in je iz časa, ko je vodovod služil svojemu namenu. Usedlino bodo še raziskali. Nad njo so se nabrale plasti zemlje, ki so povsem zamašile vodovod, potem ko že itak ni bil več uporaben, preden je strešni obok propadel in bil odstranjen.

V zvezi s pogostimi pojavi ponovne uporabe starodavnih objektov je pomembna novost, da na raziskanem vodovodnem odseku niso prišli na dan novi primeri poznoantičnih in srednjeveških pokopov, kot se je zgodilo v drugih predelih, ampak je prišla na dan prava zgradba, v prečni legi glede na smer kanalizacije, kateri so odstranili stranske elemente in izkoristili talno podlago. Prepoznaven je en sam prostor (ohranjene dimenzije 5x4,50 m, objekt pa se je raztezal tako v dolino kot v hrib), s suhozidom, iz kamnov zaokrožene oblike, iz katerih je bila sestavljena tudi talna površina. Slednja je bila dostopna preko nekakšne stopničke, saj je imela nižjo lego glede na zunanjo talno površino. Prepoznani sta bili tudi pot v jugozahodni smeri, ki je najverjetneje vodila proti vhodu objekta, ter podlaga za ognjišče. Drobci keramike iz pečene gline, majolike in arhaičnih grafitov so omogočili datiranje objekta v zadnjo četrtino četrtega stoletja.

Bolj negotova ostaja ugotovitev njegove namembnosti. Ugotovljena stratigrafska frekvenca izključuje, da bi šlo za bivanjski objekt, verjetneje je to bila kontrolna postojanka za nadzor cestnega omrežja v dolini, v zvočnem in vidnem stiku z zgornjim Muhovim gradom. Druga razlaga za srednjeveški objekt pravi, da je bil uporabljen za proizvodnjo, glede na to, da je v srednjem veku vzdolž toka reke Glinščice delovalo veliko število mlinov.

Dela na odseku vodovoda v dolini Glinščice se bodo nadaljevala v ponedeljek, ko bodo pod vodstvom nadzorništva ponovno stekla restavratorska dela za ovrednotenje ostalin rimskega vodovoda v dolini Glinščice, ki so se začela v lanskem letu in so zadevala utrditev določenih delov objekta, točneje navpične nosilne strukture, obokov in ostankov notranje plasti iz apnene malte.