Odločen »ne« žičnici na 38 straneh

Celih 38 strani dolg tehnični dosje do podrobnosti opisuje, zakaj se projekta žičnice v Trstu ne sme uresničiti niti jutri niti nikoli. Tega je odbor No ovovia, ki se zavzema za referendum proti žičnici, včeraj sintetično predstavil s poudarkom na ekonomiji, pravu, varstvu okolja, geologiji, inženiringu, javnem prometu in urbanističnem načrtovanju.

Vodja skupine, arhitekt William Starc, se je uvodoma zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku dokumenta. Gre za dvanajst izvedencev, ki so prispevali svoje znanje, da so celovito obravnavali, kaj je v projektu tržaške občine narobe. Dosje je sicer po njihovih besedah sinteza tistega, kar poudarjajo že več mesecev. Načrt, ki ga je pripravila občina, po njihovem mnenju ne more biti projekt o izvedljivosti, saj so izpustili veliko pomembnih elementov. Po zakonu morajo namreč upoštevati tudi geološki vidik pri predhodnem osnutku, česar pa v tem primeru niso naredili, ampak nameravajo to opraviti šele v fazi izvedbe.

Gabriella Robba, arhitektka, ki je izvedenka za mestno načrtovanje, je izpostavila ekonomsko plat, zaradi katere načrt ne more delovati. Za vožnjo z žičnico bi moral namreč občan, da pride od svojega doma do zaželjene destinacije, porabiti v povprečju 60 minut, kar je nevzdržno, saj ima druge alternative, ki ga na cilj pripeljejo hitreje (tramvaj 55 minut, avtobus 45). Poudarila je, da to ni javno prevozno sredstvo, ki bi povezovalo dva zelo obljudena predela mesta. Če ljudje ne bi uporabljali žičnice kot vsakodnevno prevozno sredstvo, bi to vplivalo tudi na prihodke. Odločevalci namreč računajo na to, da bi žičnico dnevno izkoriščalo 12 tisoč ljudi, kar pa je po mnenju Gabrielle Robba nerealno, saj je to primerjala z južnoameriškimi mesti, v katerih živi na milijone ljudi in podobna prevozna sredstva uporablja 15 tisoč ljudi na dan.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.