Koliko pravzaprav vpliva onesnaženost zraka na naše zdravje? Ali res drži, da so otroci glede tega še pred rojstvom med najbolj ranljivimi? O tem, kako bi lahko izboljšali zdravje naših najmlajših oz. družin, je tekla beseda na srečanju na daljavo, ki ga je priredila pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo, da bi predstavila dokument oz. raziskovalni projekt Ambiente e primi 1000, ki je nastal s finančno podporo Ministrstva za zdravje in pri katerem so sodelovala glavna državna znanstvena združenja na področju pediatrije in neonatologije.
Najprej velja zabeležiti, da je onesnaževanje v zraku posledica izpusta dušikovih oksidov oz. cestnega prometa, ogrevanja gospodinjstev in rabe energije ter industrijskih emisij, onesnaževala pa so v tem primeru prašni delci PM v ozračju, dušikov dioksid (NO2), ozon (O3) in žveplov dioksid (SO2), je uvodoma pojasnil Luca Ronfani od raziskovalnega inštituta Burlo Garofolo, ki je znanstveni referent projekta. Slednji je omogočil natančno merjenje zgodnje izpostavljenosti onesnaževal v okolju pri otrocih v nekaterih italijanskih mestih in je ocenil možna tveganja za zdravje. Raziskava je zbrala, analizirala in shranila podatke 3389 otrok, kar je postreglo s koristnimi informacijami o tem, kje živijo, katerim okoljskim vplivom so podrejeni, kakšna je njihova zdravstvena slika, kakšen je družinski življenjski slog in s kakšnimi zdravstvenimi težavami se morebiti soočajo dolgoročno.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.