Zrno do zrna pogača, genomsko zaporedje do genomskega zaporedja izhod iz pandemije. Reševanje hude stiske je od nedelje tudi tržaško obarvano, saj so v zavarovanem laboratoriju tretje stopnje mednarodnega centra za genski inženiring in biotehnologijo ICGEB na Padričah izolirali in določili popolno zaporedje novega koronavirusa.
Navadni smrtniki se verjetno zbegano sprašujete, kaj pravzaprav ta dosežek konkretno pomeni v boju proti bolezni covid-19 in kako nas bo rešil danega stanja. Odgovor je za Primorski dnevnik orisal Alessandro Marcello, vodja laboratorija molekularne virologije ICGEB in mentor osemčlanske ekipe, ki je koronavirusu pogledala naravnost v oči: »Popolno zaporedje je pomembno, da razumemo, kako se virus razvija med človeško populacijo in kako se je v teh mesecih spreminjal med svojo potjo. Kot vemo, se je namreč začel na Kitajskem in se je nato preselil oziroma razširil v Evropo. Na človeka pa se je prenesel z živali. Nismo sicer prvi, ki smo izolirali in določili zaporedje virusa, kitajski znanstveniki so to storili že januarja in za njimi so to naredili tudi v nekaterih drugih državah. Analiza vseh teh zaporedij pa nam bo omogočila, da bomo lahko sestavili zemljevid razvoja virusa. Vse podatke smo naložili v javno podatkovno zbirko in jih lahko raziskovalci naprej preučujejo.«
Koronavirus so izolirali na osnovi brisov okuženih, ki jim jih je pred dvema tednoma - se pravi po potrditvi prvih okužb v FJK - posredovala katinarska bolnišnica. Znanstveni park AREA pa jim je zaupal svojo platformo genetike in epigenetike Open - Lab Argo. »Uspeh je torej sad skupne mreže tržaških laboratorijev. Sodelovanje je bistvenega pomena. V Ljubljani smo na primer v stalnem stiku z vodjo laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije Tatjano Avšič Županc (op. nov. prva na svetu je dokazala povezavo med virusom zika in mikrocefalijo pri dojenčkih). Izmenjujemo si bodisi praktične podatke o značilnostih koronavirusa in kako ga gojiti kot primerjamo genomska zaporedja,« je razložil Marcello.
Novo odkritje pa naj bi po napovedih pomagalo tudi pri ugotovitvi izvora prvih primerov okužb v Furlaniji - Julijski krajini ter pri samem iskanju cepiva. »Določili bomo, kako se virus širi in dognali, če so različni primeri medsebojno povezani ali pa imajo okužbe več različnih izvorov. Sedaj na primer vemo, da je žarišče v Vidmu ločeno od tistega v Gorici. Podatke pa še obdelujemo,« je dejal znanstvenik. Delo se nadaljuje. Bris je temeljnega pomena za ugotovitev trenutne okužbe, sam na sebi pa ni dovolj, je še ugotovil: »Ko nekdo - približno po dveh tednih - bolezen preboli, ne moremo s to metodo več ugotoviti ničesar. V večini primerov namreč zmaga imunski sistem in virus izgine. Pri ozdravelih pacientih lahko njegovo prisotnost preverimo in ugotovimo le s serološko preiskavo. To pomeni, da se razišče prisotnost protiteles. Tako lahko na prvem mestu razumemo, koliko ljudi je resnično okuženih in izpostavljenih okužbi. Trenutno imamo le podatke o tistih, ki so covid-19 preboleli. O vseh ostalih pa ne vemo ničesar.«
Poleg laboratorijske diagnostike je vse to osnova za razvijanje novega zdravila. »Dojeli bomo lahko, kako virus deluje, ko vstopi v celico, kaj se dogaja med samo okužbo. Na tak način se bomo lahko dokopali do njegovih šibkih točk in kako je torej treba zasnovati terapijo,« zaključuje Alessandro Marcello. Res, vse to je šele začetek, gre pa za prelomno prvo poglavje današnje največje bitke.