Padričarji zapolnili zgodovinsko vrzel

Sto let kasneje. A raje pozno kot nikdar. Tudi na Padričah imajo štirje padli vojaki nekdanje cesarske avstro-ogrske armade, ki se je med prvo svetovno vojno - v letih 1914 in 1918 - borila na več frontah, svoje obeležje. Padričarji so pred cerkvico sv. Cirila in Metoda, na pročelju katere sta že vgrajeni plošči v spomin na padle v NOB (1940-1945), postavili kraški kamen, na kateri je spominska plošča z dvoglavim cesarskim orlom, simbolom nekdanje avstro-ogrske monarhije. Na plošči so imena štirih Padričarjev, ki se niso nikoli več vrnili domov. Antona Grgiča Bazoučevga (oziroma S kota), ki se je rodil leta 1888, so že na samem začetku vojne pokončale italijanske granate na Soški fronti. Pisalo se je leto 1915. Franc Grgič (prav tako letnik 1888) ni umrl na fronti, ampak v Slavoniji leta 1914. Na Ogrskem je leta 1916 preminil Andrej Grgič (letnik 1891). Franc in Andrej Grgič sta bila po domače Ž’panova. Najmlajši Just Grgič (Mič’tov, letnik 1895) pa je umrl na Tridentinskem. Nihče pa (še) ne ve, kdaj oziroma katerega leta natančno. V spodnjem delu spominskega obeležja so vklesali verze domačina Antona Grgiča (T’gurnjevega), ki so ga imenovali Črnovojnik. »Draga ljuba kje si zdaj, da bi te videl še kedaj, ko v strelnem jarku zdaj tičim in v sanjah s teboj govorim.« Anton Grgič, ki je imel rad poezijo, je bil tudi vojak cesarske armade.

Nedeljska popoldanska spominska svečanost, ki so jo organizirali padriška Gozdna zadruga, kulturno društvo Slovan in Jus Padriče, je bila kratka in zelo občutena. Obeležje sta odkrili domačinka Milja Gregori (Anton Grgič je bil njen nono) in Neva Husu od Banov (Just Grgič je bil njen stric). Predsednik Gozdne zadruge Karlo Grgič in vaščan Sveto Grgič (ob njiju so bili številni padriški malčki) sta nato ob spomeniku posadila lipo. Za blagoslov je poskrbel župnik Žarko Škerlj. Gledališki igralec Andrej Rismondo, ki je tudi povezoval spominsko svečanost, je recitiral verze, ki jih je med prvo svetovno vojno spisal Anton Grgič. Koreografijo so ob spomeniku obogatili člani društva IR (Infanterie Regiment) 87 iz Solkana. Zapeli pa so tudi pevke in pevci domačega mešanega pevskega zbora Slovan Skala, pod taktirko Paola De Cristinija.