Po čudovitem bregu, kjer je prosekar doma

Če so epidemiološke razmere preprečile tradicionalno martinovanje na Proseku, je vsaj edinemu mogočemu dogajanju – sprehodu – v soboto in v nedeljo prizaneslo skorajda poletno vreme.

Sončen in topel dan je v soboto spemljal dvajseterico pohodnikov, ki se je z naravoslovno vodičko združenja Estplore Saro Famiani na čelu spustila od spomenika padlim na Proseku proti bregu, po stezah in kolovozih, strmih stopnicah in ozkih rebrih, mimo na novo obdelanih vinogradov na terasah in od robide očiščenih zemljišč, ki kažejo, da se je človek ponovno lotil nelahkega dela v težko dosegljivi naravi.

Vodička je zbranim predstavila naše čudovito ozemlje, njegove naravoslovne, geološke, zgodovinske in kulturne značilnosti. Spregovorila je o prazniku sv. Martina in o pomenu, ki ga ima za vas, pa o društvu Prosekar, s katerim že nekaj časa sodelujeta pri promociji območja, ki je dalo ime penini, ki jo danes skrbno ohranja in ščiti ravno društvo Prosekar. »Marsikateri sprehajalec je sploh prvič slišal za to območje, saj jih je polovica prihajala z Videmskega in iz Tržiča, Tržačani pa so bili presenečeni nad bogastvom, ki se skriva samo onkraj hriba, v bregu,« je zaupala sogovornica in opozorila, da se večina Tržačanov namreč sprehaja izključno po običajnih, klasičnih poteh, tako da je bil včerajšnji sprehod zanje pravo razodetje.

Poldrugo uro trajajoči sprehod, ki je primeren za vsakogar, se je zaključil na Kontovelu, točneje na kmetiji Klin Katrin Štoka. Pohodnikom, ki se niso mogli nagledati v soncu svetlikajočega se morja in osupljivega pogleda na vinograde, je gostiteljica postregla s kozarcem novega prosekarja ob izvrstnih fancljih z dušo, ki jih na Martinovo nikoli ne sme manjkati na mizi. Pri mizicah na terasi so okusili nato še njeno odlično oranžno vino Viktor – tako poimenovano po nonotu, ob degustaciji različnih sirov in dobrot kmetije Šuc iz Briščikov.

Zbranim je Katrin Štoka predstavila delo, kateremu se posveča na svoji še mladi kmetiji – od skrbi za vinograd, do trgatve in seveda ustekleničenja. Udeleženci so se razšli, ko je sonce tonilo v morje in še zadnjič objelo spektakularno jesensko obarvano krajino.