Poezija in kultura sta lahko tudi blagovni znamki

Brez poezije nek prostor ne obstaja, zmanjka mu blagovna znamka. V tem duhu je pesnik Marko Kravos ob slovenskem kulturnem prazniku spregovoril dijakom humanističnega družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška. Na tržaški šoli s slovenskim učnim jezikom so se letos odločili, da bodo bistvo literarnega ustvarjanja odkrivali z uveljavljenim književnikom. V ponedeljek so ga tako v šolski telovadnici spraševali o njegovem pisanju, delu in življenjskih nazorih oziroma prepričanjih.

Prireditev sta si zamislili profesorici slovenščine Marija Kostnapfel in Martina Legiša. Kot so povedali sami mladi, so hoteli primerno obeležiti praznik slovenske besede in kulture, ker ima kulturno in umetniško področje v slovenski zgodovini poseben pomen in se sami počutijo dediči oziroma soustvarjalci velikega bogastva. »Danes se je v družbi marsikaj zreduciralo na potrošni predmet, toda razpon vrednot, kot so jezik, kultura in ustvarjalnost, ostaja za vsakega izmed nas opornik, ki je obenem kažipot k skupnemu cilju. In ta cilj je najtežja ter obenem najlepša stvar na svetu: biti človek,« so povedali.

Njihove misli je potrdil sam Kravos, ki je ravno ob nedavnem 8. februarju domov odnesel nagrado za življenjsko delo Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter je še pred tem prejel Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Jezikovna kultura nas opredeljuje in nam daje identiteto, je poudaril. Pojasnil pa je tudi, da je njegova poezija ena sama ljubezen: »Do samega sebe, saj je pomembno, da se imamo radi. Zlasti pa je to treba izkazati ljubljeni osebi.«