Stanko Vuk, Danica Tomažič in Drago Zajc, žrtve trojnega umora v Ul. Rossetti 10. marca 1944, ter številni drugi, ki so bili ob svojem upiranju nacifašizmu hkrati nekomunisti ali tudi protikomunisti in ki zaradi zmage komunistične revolucije niso prišli do veljave, so moralni zmagovalci v strašni zgodovinski preizkušnji. To je dejansko sporočilo svečanosti, ki je 10. marca opoldne pred grobnico družine Tomažič na pokopališču pri Sv. Ani potekala v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.
Poklon umorjeni trojici, ki so se ga ob članih in prijateljih DSI udeležili tudi sorodniki žrtev in člani društva Stanko Vuk iz Mirna, je potekal ravno na dan 75. obletnice umora, ki je takrat globoko odjeknil med primorskimi Slovenci. Osrednji govornik je bil upokojeni novinar Primorskega dnevnika ter kulturni in politični delavec Martin Brecelj, avtor knjige Anatomija političnega zločina, kjer odgovornost za trojni umor pripisuje Osvobodilni fronti oz. njeni Varnostno-obveščevalni službi. To tezo je Brecelj podkrepil oz. dopolnil z nekaterimi drobci, s katerimi se je seznanil v zadnjem času: gre za poročilo vosovskega obveščevalca Franca Kosa-Melhiorja o poizvedovanju voditelja goriških krščanskih socialcev Janka Kralja, ki se je po poizvedovanju prepričal, da je umor zagrešila partizanska stran, dalje za pričevanje kulturnega delavca v emigraciji Tineta Debeljaka, ki med drugim prinaša tudi mnenje Stankovega očeta Antona Vuka, da so sina ubili pripadniki OF. Tudi tretji drobec, ki ga je sicer zaslediti pri vidnem predstavniku OF Edvardu Kocbeku, se prav tako nanaša na vire iz družine Vuk, točneje na pričevanji Stankovih sester Jele in Zofke Vuk, ki peljeta k ugotovitvi, da je za trojnim umorov v Ul. Rossetti OF. Za Breclja so Stanko Vuk, Danica Tomažič in Drago Zajc predstavniki tihe večine, ki so svojo držo plačali z življenjem.
Govor Martina Breclja v prilogi.