Poti nazaj ni, prihodnost pa je neznanka

Plavž in koksarna škedenjske železarne nimata prihodnosti, to je zdaj v bistvu vsem jasno. Poti nazaj ni, območje bo potrebno v prihodnje preoblikovati in izkoristiti v druge namene (v prvi vrsti bi se tja širile pristaniško-logistične dejavnosti), čemur nihče ne apriorno nasprotuje, odprtih vprašanj pa je ogromno. Začenši s tem, kdo bo v to investiral, in usodo številnih delavcev, ki se tja odpravljajo vsak dan.

V železarni, vključno z valjarno, dela trenutno 620 ljudi, s kooperanti pa se število dvigne na okrog 900. V plavžu in koksarni dela 450 ljudi, značilna pa je visoka povprečna starost, saj je tam veliko delavcev že preseglo 50 let starosti.

O železarni je bil govor na včerajšnjem srečanju med sindikalnimi predstavniki, predsednikom Dežele FJK Massimilianom Fedrigo in deželnim odbornikom za okolje Fabiom Scoccimarrom. Prebojev oziroma velikih novosti ni bilo. Prihodnost železarne je še vedno neznanka, po ocenah sindikatov naj bi se novosti vsekakor obetale jeseni, ki bo – kot pravijo – vroča.

»Odkar je začela z delom, je Fedrigova deželna uprava uvedla postopek, ki vodi v preoblikovanje gospodarskih dejavnosti na območju plavža in koksarne škedenjske železarne. S tem bo mogoče zaščititi tako zdravje občanov kot delovna mesta v tovarni. Trenutno še ni pisnega dogovora, ki bi formaliziral ta zasuk, toda dialog med Deželo in lastništvom železarne redno napreduje. Pogovori so bili sprva grobi in težavni, z večmesečnimi prizadevanji pa so postali konstruktivni,« je po srečanju izjavil odbornik Fabio Scoccimarro.