Požrtvovalnost medicinskih sester je velika

»Ko se nekdo odloči za poklic medicinske sestre, se za to odloči v dobrem in slabem. In zdaj je čas slabega. Prav nihče ne beži pred delom in odgovornostjo.« S temi besedami se je začel naš pogovor s Consuelo Consales, vodilno medicinsko sestro v tržaškem delu zdravstvenega podjetja Asugi. V tem mesecu od sprejema prvega bolnika se je delo v bolnišnici precej spremenilo. Sogovornica pove, da so morali popolnoma reorganizirati delo, varovalna oprema, ki sicer varuje, jim hkrati tudi otežuje delo. Varovalne maske, očala in skafandri so vse prej kot udobni. Delo v novih razmerah poteka nekoliko počasneje, ker je treba biti dvakrat bolj prepričan, da so vse naredili prav in se razkužili, preden gredo k bolniku. V izrednih okoliščinah v Trstu dela skoraj 600 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. So na prvi bojni liniji v zdravstvu.

Kaj pomeni biti medicinska sestra v času koronavirusa?

Delo v teh okoliščinah je zelo stresno. Nihče od nas ni bil pripravljen na tako dramatično in napeto situacijo. Reorganizirati smo morali delo. Izvajati smo začeli storitve, ki jih prej nikoli nismo.

Katere dejavnosti izvajate zdaj, ki jih prej niste?

V mislih imam predvsem odvzemanje brisov. Pa tudi skrb za starostnike v domovih za ostarele in za brezdomce.

Ko se pojavi sum na okužbo z novim koronavirusom, kdo je pristojen za odvzem brisa. Medicinske sestre ali zdravniki?

Testi so v pristojnosti medicinskih sester. Na dan odvzamemo okoli 200 testov, polovico oseb testiramo na njihovem domu.

Kakšno pomoč pa nudite brezdomcem?

Vsak dan med 18. in 20. uro v t.i. Help centru na železniški postaji merimo telesno temperaturo brezdomcem. Na ta način spremljamo njihovo zdravstveno stanje in pazimo, da ne bi spregledali koronovirusne bolezni covid-19 tudi med ranljivejšimi skupinami. Ekipa medicinskih sester na dan pregleda po 60 oseb.

Obseg in količina vašega dela sta se torej v zadnjem mesecu bistveno povečala ...

Tako je, čeprav se je situacija v zadnjih dneh, ko smo dosegli vrhunec, k sreči malce umirila. Najtežje je bilo na začetku, ko nismo niti vedeli, kako postopati. Vse izmene smo morali reorganizirati. Delo v varovalnih opremah je naporno in utrujajoče. Vroče nam je, stalno se potimo. V enotah za intenzivno terapijo smo zato uvedli pavzo na vsake tri ure in pol. Ko je zdravstveno osebje oblečeno v posebno varovalno opremo, ne more niti na stranišče. Zato je treba biti pozoren na to, da pred vstopom v intenzivni oddelek ne pijemo tekočine, saj moramo upoštevati to, da iz varovalne opreme ne moremo, kadar želimo. Po pavzi se vrnemo nazaj. In ko končaš, si kar precej utrujen.

Vas je strah, da bi se okužili in potem virus prinesli tudi domov in z njim okužili svoje najbližje?

Seveda so pomisleki. Imam moža, ki dela na radiološkem oddelku. Zato sva se odločila, da se najina sicer odrasla otroka začasno preselita. Sicer sta stara več kot dvajset let, a veste, da otroci za mamo vedno ostanejo otroci. Ker sva oba z možem v zdravstvu in v stiku z obolelimi za covidom-19, sva se odločila, da ne bova tvegala, da bi z virusom okužila otroka.

Se je v času epidemije kdo od kolegov ustrašil in prosil za premestitev?

Prav nihče. Vsi hočejo biti v prvih bojnih črtah v pandemiji. Iskreno rečeno sem prijetno presenečena nad predanostjo poklicu in požrtvovalnostjo kolegov. Čut odgovornosti se je v teh okoliščinah še okrepil.

Kako bi opisali delo z bolniki, ki so okuženi z novim koronavirusom?

Najhuje je na oddelku za intenzivno terapijo. Delo poteka počasneje, ker moramo biti pozorni na milijon stvari. Z vso opremo, ki jo imamo na sebi, slabše občutiš stvari. To, da paciente ne moremo potolažiti, je hudo. V primeru smrti pa je še posebej hudo, saj svojci s pacienti ne morejo preživeti zadnjih trenutkov življenja. Zelo boleče je negovati človeka, ki umira, in ob sebi ne more imeti nikogar.

Kako pa poteka delo na oddelkih, kjer pacienti s covidom-19 nimajo resnih zapletov?

Hudo je gledati paciente, ki so pri nas po več tednov, a v tem času ne morejo sprejemati obiskov. Za omilitev osamljenosti je zdravstveno podjetje kupilo 30 tablic, ki jih bolniki lahko uporabljajo za video klepet s svojci. Tako dobijo občutek varnosti. Vidijo, da jih nihče ni zapustil. Naše delo se je zares bistveno spremenilo z novim koronavirusom. Gre za krizno situacijo, na katero nismo bili pripravljeni in mislim, da nikoli niti ne bomo zares pripravljeni. Prav zato se sproti posvetujemo, pripravljamo navodila in smernice, ki bi jim pomagale pri delu in povečale varnost bolnikov in zdravstvenega osebja.

Je v katinarski in glavni bolnišnici dobro poskrbljeno za varnost zdravstvenega osebja?

Absolutno ja. Za razliko od drugih bolnišnic pri nas ne primanjkuje zaščitne opreme.

Za obvladanje stresa, zmanjševanja občutka strahu imate na voljo psihologe. Kako pomembno je svetovanje v teh delovnih okoliščinah?

Pomoč strokovnjakov je v teh trenutkih še kako dragocena.

Kaj bi vi kot medicinska sestra svetovali tistim, ki ne spoštujejo omejitvenih ukrepov in omejevanja socialnih stikov?

Občanom polagam na srce, da je situacija skrajno resna, zato naj ostanejo doma. V nasprotnem primeru izpostavljajo nevarnosti zdravje občanov in tudi naše delo. Cilj omejevanja socialnih stikov je počasnejše širjenje okužbe, sicer ne bomo imeli dovolj medicinskih kapacitet, da bi poskrbeli za vse najhuje bolne.

Ko bo ta nočna mora za nami, kaj boste najprej storili?

Objela otroka in obiskala mamo.