Pred 150 leti izšla Zgodovina Tersta

»Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice, pa še marsikaj druzega o slavljanskih zadevah. Spisatelj in založnik Josip Godina Verdelski. U Terstu, Tisk Avstrijskega Lloyda, 1870. Ko odpremo staro zaprašeno knjigo, ki smo jo izbrskali med goro literature v nonini knjižnici, se pojavi ta skrivnosten naslov, nad njim pa je s krasno ročno pisavo zapisano: Pertot Zvonko (Barkovlje). Očarani nad odkritim primerkom, ki ga krasi tudi sedem izjemnih lesorezov, smo se tako odločili, da globlje raziščemo knjigo ter kaj poizvemo o pisatelju. Njene letnice namreč kažejo, da je od njene stvaritve minilo natanko 150 let.

Nemudoma smo stopili v stik s profesorico Marto Ivašič, strokovnjakinjo in navdušenko nad tržaško zgodovino, ki nam je tako pomagala rekonstruirati zgodbo te za tržaške Slovence tako pomembne, a žal bolj malo znane osebnosti. Dogovorili smo se, da se odpravimo na Vrdelo in poskusimo poiskati rojstno hišo Godine Vrdelskega. In res smo jo našli. Profesorica, ki nas je spremljala na našem sprehodu po Vrdeli in Svetem Ivanu, je zažarela od veselja, ko je uzrla lično hišico v Androni Cesarotti, od koder se je odprl čudovit razgled na Sveti Ivan.

Višek svojega literarnega ustvarjanja in narodnobuditeljskega delovanja je Godina Vrdelski dosegel s svojo Zgodovino Tersta (z njo razpolaga tudi čitalnica Narodne in študijske knjižnice). »Knjiga je od leta 1870 izhajala po snopičih, leta 1872 pa je avtor snopiče zbral v knjigo in jo v samozaložbi natisnil v Lloydovi tiskarni. Ta se je takrat nahajala v Tergesteju, kasneje pa se je preselila v Lloydovo palačo, kjer ima danes sedež predsedstvo Dežele FJK,« je pojasnila Ivašičeva.

Godina Vrdelski v svoji knjigi poleg mesta Trst, njegove zgodovine in okolice, na dolgo in široko obravnava celotno zgodovino Slovanov in Slovencev. Jasno je, da je bila knjiga namenjena vsakemu še tako preprostemu človeku, ki je želel kaj izvedeti o svojih prednikih in zgodovini mesta, v katerem je živel. Ne glede na njeno vsebino pa Godinovo zgodovinsko-etnografsko delo nedvomno predstavlja spomenik slovenstvu v mestu ob zalivu.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.