Predmeti istrskih beguncev dobili stalno bivališče

Neskončna množica stolov, ki se je tako rada vtisnila v zavest in spomin številnih obiskovalcev Skladišču 18, tudi na novi lokaciji v Skladišču 26 ne more mimo neopazno. Zdaj ni več neurejena masa, potisnjena ob zidove, stoli so v sredini, postali so kot nekakšno impozantno mitsko bitje, negibna priča, ki tiho upa, da bodo življenjske zgodbe Italijanov z Istre, Reke, Dalmacije in Istre le dobile svoj mir. Arhitekt Giulio Polita jih je združil v umetniško inštalacijo. Zdi se, da bo kakor vulkan eksplodirala in sfrčala v zrak, povzame Piero Delbello, direktor zavoda Irci, ki je pri zadnjem cilju odigral ključno vlogo. Nov mestni muzej istrske, reške in dalmatinske kulture v drugem nadstropju Skladišča 26 v Starem pristanišču dobiva vse bolj konkretno podobo.

Po štirih mesecih se je zaključila selitev približno 2000 kubičnih metrov predmetov, ki so jih pripadniki italijanske skupnosti vzeli s sabo, ko so zapuščali svoje rojstne kraje in so dolgo domovali v skladiščih Starega pristanišča, nazadnje v Skladišču 18. Združili so se z eksponati o nekdanjem življenju v Istri, ki jih je Zavod za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo Irci doslej hranil v Ul. Torino. Gre sicer za pomembno etapo, načrtovana pot pa še ni zaključena, je na torkovi predstavitvi dosedanjega dela povzel tržaški občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi. Doslej so uredili tri dvorane in dva hodnika, na svoj trenutek čaka še del, ki bo posvečen istrski arheološki dobi in starejši zgodovini. Predsednik zavoda Irci Franco Degrassi že sanja o prihodnosti. Želel bi, da bi muzej v bodoče pripovedoval tudi o novem življenju optantov drugod po svetu in njihovih uspehih. Sicer vrata muzeja za zdaj ne bodo še popolnoma odprta za javnost, sprejemali bodo le tiste, ki se bodo na njihovi spletni strani prijavili na vodene oglede.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.