Predstava o največji povojni tragediji pri delu v Italiji

Prihodnjega 8. januarja bo ob 17. uri v gledališču Miela v Trstu na sporedu predstava Telefonano che c’è un incendio su una nave, posvečena največji povojni tragediji pri delu v Italiji, ko je 13. marca 1987 v požaru na ladji Elisabetta Montanari v Ravenni umrlo 13 delavcev. Predstavi režiserja Leandra Luchettija bo sledila javna razprava o zaščiti zdravja in varnosti na delovnem mestu. Tehnični svetovalec je univerzitetni profesor in nekdanji tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, ki je leta 1987 sodeloval pri procesu kot izvedenec prizadetih strank, točneje svojcev umrlih delavcev. Kulturni dogodek, ki so ga predstavili 3. januarja na tržaškem sedežu sindikata Cgil, želi biti tudi trenutek razmisleka o vprašanju varnosti in zdravja pri delu, prirejata poleg Cgil še krožek Che Guevara in kulturno združenje La Macchina del Testo v sodelovanju z zadrugo Bonawentura ter pod pokroviteljstvom gasilcev in Vsedržavnega združenja operaterjev na področju preventive Snop.

Laureni se je prepričal, da je treba o tisti tragediji še naprej govoriti. V slogu Marca Paolinija je začel krožiti po raznih dvoranah, kjer je opozarjal na ravensko tragedijo, ki so ji botrovale nemogoče in skrajno nevarne razmere, v katerih so se znašli delavci. Predsednik krožka Che Guevara Riccardo Devescovi je videl Laurenijev nastop in dal zamisel o širši gledališki predstavi. Le-ta ima po Laurenijevem prepričanju močan didaktični naboj, saj bo občinstvo spoznalo delo na ladjah, pa tudi to, da se spričo take vrste dela umira še danes.

V zadnjih desetih letih je v Italiji v nesrečah pri delu umrlo okoli 17.000 ljudi, v zadnjem letu je bilo število nesreč v Italiji več kot lani, smrtnih primerov pa manj. Manj nesreč in manj smrti so zabeležili v Furlaniji - Julijski krajini, medtem ko je zraslo število prijav poklicnih bolezni, kar povezujejo tudi s porastom prekarnih zaposlitev, število bolezni pa je še posebej zraslo pri ženskah.