Pričevalec iz Dachaua

Ob dnevu spomina je tržaški oddelek Vsedržavnega združenja bivših deportirancev ANED priredil srečanje z borcem, partizanom in deportirancem. V dvorani Bobi Bazlen palače Gopčević je v ponedeljek svoje pričevanje posredoval Prosečan Riccardo Gorup-Goruppi, ki je najprej pozdravil v slovenščini, nato pa nagovoril prisotne.

»Povedal vam bom, kako sem jaz doživel deportacijo. Vsak je imel namreč svojo usodo. Nekateri so preživeli, drugi žal ne,« je uvedel svoje pričevanje in nadaljeval. »Bil sem in sem še danes partizan, borec, zato sem bil na seznamu. Aretirali so me, ko sem bil bolan.«

Nekaj časa je preživel v zaporu in bil trikrat zaslišan. Decembra leta 1944, takoj po zadnjem zaslišanju, so njega in očeta preselili na konvoj, ki je iz Trsta odpeljal v Dachau. Na vlaku je bilo približno 500 oseb iz Trsta, Gorice in Vidma. Vsak je za več dni potovanja prejel le dva kosa kruha in košček sira: »Ob meni sta bila vojak SS in fašist, moj nekdanji delavec. Potovalo nas je sedemdeset v enem vagonu za živali, kjer je v kotu stal en vrč za potrebe. V mojem vagonu smo bili samo moški, v drugih pa so bile tudi ženske. Šele v Avstriji smo lahko izpraznili vrč.«

Vlak je prispel na železniško postajo v Dachauu. Tam so fašisti in nemški vojaki s psi kričali po nemško in jetnike ustrahovali. Okoli njih se je zbirala gneča tamkajšnjih prebivalcev: »Ne verjemite, ko vam rečejo, da ljudje niso videli in niso vedeli. Ni res, saj so stali okoli nas in spremljali dogajanje.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.