Rad bi stopil še na drugo stran katedra

Gabriel Milic – s katerim začenjamo pogovore z letošnjimi odličnjaki – je pravkar z odliko in pohvalo zaključil petletno izkušnjo za šolskimi klopmi znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu in že sanja, da bi se lahko kmalu spet vrnil na šolo. Tokrat pa ne več v vlogi dijaka, temveč profesorja.

Na tržaški univerzi bi rad študiral italijansko književnost, saj ta študij predvideva potrebne izpite za poučevanje. V študijski program bi vključil tudi slovenski jezik in književnost, ker ga ta od nekdaj navdušujeta. Razmišlja tako, da bi se potem na podiplomsko stopnjo vpisal na Univerzo v Ljubljani. Načrtov ima sicer veliko, poleg poučevanja pa ga najbolj mika delo na radiu. Gabriel, ki trenutno živi na Opčinah, sicer na Primorskem dnevniku ni nov obraz, saj že vrsto let sodeluje pri naši mladinski prilogi – najprej Šumu in nato še @Direktu. Angažiran je tudi v širšem kulturnem utripu slovenske manjšine in opravlja funkcijo odbornika bodisi v tržaškem pokrajinskem odboru Zveze slovenskih kulturnih društev kot pri nabrežinskem kulturnem društvu Igo Gruden.

Ob koncu vsakega pomembnega življenjskega poglavja pa je neizbežno čas za obračun. Letošnja prilagojena ustna preizkušnja državnega izpita za sabo pušča posebne spomine: »Morda se je lahko komu izključno ustno podajanje vsebine na začetku zdelo zahtevno. Naši predhodniki so verjetno prejšnja leta lahko tremo sproti odganjali že med posameznimi pisnimi preizkušnjami. Osebno pa nisem imel večjih težav, nastopil sem precej samozavestno.« Temu pa je dodal, da je bila letošnja koronamatura nedvomno lažja od običajne.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.