Ravnatelji se ne bojijo ukrepov proti absentizmu

Predlog zakona z ukrepi za preprečevanje absentizma, ki ga je italijanska poslanska zbornica odobrila s 372 glasovi, o njem pa je včeraj razpravljala tudi senatna komisija za javno šolstvo in kulturno dediščino, je že privzdignil marsikatero obrv.

V drugem členu zakonskega predloga so zapisani ukrepi, ki naj bi pripomogli k zatrtju neupravičenega izostajanja od dela. Tu so izrecno omenjeni biometrijski ukrepi, skratka prepoznava ljudi na podlagi telesnih značilnosti, ki so edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej, pa tudi videonadzor vhodov v poslopja. Na »zatožni klopi« so se tokrat znašli ravnatelji (4. odstavek drugega člena) - ti naj bi se po novem, če bo predlog zakona obveljal, morali identificirati s prstnim odtisom, pri čemer je omenjeno, da je ukrep namenjen izključno preverjanju prihoda na delovno mesto, ne pa preverjanju delovnega urnika. To je pred dnevi poudarila tudi ministrica za javno upravo Giulia Bongiorno in navedla, da naj bi šlo predvsem za ukrep varnostne narave.

Za mnenje smo povprašali ravnatelje nekaterih šol s Tržaškega; pretirane zaskrbljenosti ni bilo zaznati. Vsi trije ravnatelji, s katerimi smo se pogovorili, menijo, da res obstajajo taki, ki izkoriščajo določeno mero svobode pri upravljanju delovnega urnika, a gre za marginalen fenomen. Pogovorili smo se z Loredano Guštin, Marijanom Kravosom in Primožem Stranijem.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.