Petek, 12 april 2024
Iskanje

S Tabra je poletel v svet

Resnična zgodba tenorista Luciana Andreuttija zaživela na odrskih deskah

Trst |
17. okt. 2020 | 6:25
Dark Theme

Iz Rima preko Furlanije in Trsta na Repentabor, ker je to idealen kraj za vzlet: to je pot, ki jo je po zaslugi tenorista Luciana Andreuttija, v Rimu živečega in delujočega Tržačana s furlanskimi koreninami, opravil hudournik, ki ga je omenjeni Andreutti rešil pred požrešnostjo galebov. Zgodba o ptici in njenem vzletu je zaživela v predstavi Il profumo di Augusto (Augustov vonj), nastali po pripovedi, ki jo je Andreutti napisal med spomladansko karanteno, in katere sestavni del je pred nedavnim posneti kratkometražni film. Zgodba o nekajmesečni povezanosti med ptico in njenim rešiteljem je hkrati tudi poklon Repentabru, »grozno očarljivi vasici« z utrjeno cerkvijo na Krasu.

Luciano Andreutti je svojo umetniško pot začel leta 1988 in je od takrat nastopil v številnih opernih gledališčih v Italiji in tujini (pel je nosilne vloge v operah, kot so npr. Traviata, Tosca, Boheme, Madame Butterly, Vesela vdova, Don Pasquale in Ljubezenski napoj), poleg tega pa je tudi avtor več predstav, npr. ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija ali stoletnici prve svetovne vojne, in predsednik kulturnega društva Sosmusica. Dogodek, o katerem pripoveduje predstava, pa se je resnično zgodil pred tridesetimi leti: tenorist je namreč leta 1990 pred gledališčem Giulio Cesare, kjer je takrat deloval, našel jajce, ki je verjetno padlo iz galebovega kljuna. Iz jajca je prikukal hudournikov mladič: pevec ga je odnesel s seboj domov in ga po nasvetih veterinarja hranil ter mu tako pomagal preživeti in odraščati. Ptica – šlo je sicer za samico, ki pa jo je Andreutti poimenoval Augusto – je s svojim najditeljem-rešiteljem vzpostavila poseben odnos: ker je bil tenorist prvo živo bitje, ki ga je zagledala, ga je poistovetila z materjo, pa tudi Andreuttijev odnos do živali je bil podoben tistemu, ki nastane do lastnega otroka: vidiš ga priti na svet, odraščati, se razvijati ...

Potem pa pride dan, ko se mora vse to končati: to se je zgodilo po treh mesecih, že krepki hudournik se je pripravljal na selitev na jug, točneje na Madagaskar, kjer ta vrsta ptice prezimi. A ni mogel poleteti, vsi poskusi so bili zaman: hudournik namreč ne more vzleteti, ampak potrebuje posebne pogoje, saj izkorišča predvsem drsni let. Andreutti je izkoristil poletne počitnice, da bi odpotoval k sorodnikom v kraj Villanova di San Daniele v Furlanijo, od tam pa se je podal v rodni Trst, kjer je od strokovnjakov Italijanske zveze za zaščito ptic Lipu izvedel, da je idealen kraj, kjer bi lahko hudournik poletel, na Repentabru.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava