Sardos Albertini: trije narodi žrtve komunizma

Skupni poklon predsednikov Italije in Slovenije na šohtu v Bazovici je 13. julija predstavljal mejnik, v duhu katerega naj sosedski narodi gradijo skupno pot pietete in spomina na ogromno tragedijo, ki je prizadela Italijane, Slovence in Hrvate – na povojne poboje »sovražnikov ljudstva« v Titovi režiji. Tako meni predsednik Lege Nazionale Paolo Sardos Albertini, ki je v petek v Trstu sklical novinarsko konferenco, da bi javnosti predstavil svoje gledanje na gesto predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, tudi v luči zadnjih odkritij v hrvaških in slovenskih breznih. Povzel je besede tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki upa, da se bo skupnemu poklonu nekega dne pridružil še hrvaški predsednik.

Sardos Albertini v zadnjih letih tudi ob spominskih slovesnostih 10. februarja poudarja, da žrtve povojnih pobojev niso bili samo Italijani, temveč v še večji meri Slovenci in Hrvati. To ponovno potrjujejo zadnja poletna odkritja: iz jame Jazovka na hrvaški gori Žumberak (blizu meje s Slovenijo) so izkopali ostanke okrog 800 žrtev pobojev, večinoma pripadnikov ustaških in hrvaških domobranskih enot, ranjencev, pa tudi medicinskega osebja, ki so jih ob koncu vojne ujeli v zagrebških bolnišnicah in jih pomorili. Avgusta pa so v t.i. breznu 3 v Kočevskem Rogu našli ostanke okoli 250 žrtev. »V tem primeru je šlo večinoma za najstnike,« je poudaril Sardos Albertini, ki je zaupal, da ga ob branju teh novic vsakič spreleti srh. Sam je med drugim prepričan, da način, kako je Ozna pobijala te ljudi, z dvema streloma v tilnik, močno spominja na smrt raziskovalca zgodovine Ozne Williama Klingerja leta 2015 v New Yorku.

Predsednik Lege Nazionale poudarja, da »fojbe zadevajo tri narode, ljudi, ki niso bili uskladljivi s Titovim revolucionarnim načrtom«.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.