Potresi, požari, neurja, poplave – vajeni so pomagati pri celi vrsti naravnih katastrof in nujnih razmer. Te dni pa so prostovoljci civilne zaščite primorani se boriti tudi z neposlušnimi posamezniki, ki se kljub ukrepom proti širjenju novega koronavirusa vztrajno odpravljajo ven po nepotrebnem.
»Pred supermarketi opažamo vedno iste ljudi, ki stojijo v vrsti. Po nakupe se odpravljajo tudi večkrat na dan. Zaskrbljeni smo, da se bo ta položaj zavlekel, ravno ker se ljudje tako obnašajo,« meni Milvia Chersi, koordinatorka civilne zaščite v tržaški občini. Ljudje sicer tako ovirajo tudi samo delo prostovoljcev, ki te dni skrbijo za starejše in šibkejše občane. »Kdor potrebuje pomoč pri nakupih oziroma dostavljanju hrane in zdravil na dom, lahko pokliče na brezplačno telefonsko številko 800 388688. Socialna služba nato preveri, ali dejansko gre za osebe v stiski, ki nimajo nikogar. V enem tednu smo pomagali približno 170 ljudem,« je še povedala. Panike ali pretiranega strahu ne beležijo, kar pa po njenem mnenju ni izključno spodbuden podatek: »Mnogi nas celo sprašujejo, ali bi nam lahko pomagali pri delu. Vselej pa jim ponavljamo, da je doslej položaj pod nadzorom in da to kar zlasti potrebujemo so prazne ulice in mesto.«
Povsem enak očitek na račun neposlušnih Tržačanov je podala tudi prostovoljka Sara Ferluga, doma s Proseka. Civilni zaščiti se je pridružila pred 16 leti, za sabo ima dolg staž dela na terenu. Leta 2009 je med drugim po potresu v L’Aquili pomagala pri postavljanju šotorov za potresence. »Marsikaj sem že doživela, sedanje stanje pa je res nekaj neverjetnega in nenavadnega. Vseeno pa moramo potrpeti. Proti večeru se po ulicah in trgih peljemo z našimi vozili in preko zvočnikov širimo sporočilo, naj ljudje ostanejo doma. To je nujno potrebno, saj se jih vse preveč potika naokrog. Nismo ne policisti in niti karabinjerji, ne moremo nič nobenemu ukazati. Vseeno pa moramo razumeti, da se lahko na sprehod odpravimo čez dva tedna, en mesec oziroma ko bo vse to mimo,« je prepričano pojasnila.
Kakšen pa je vsakdan približno dvajsetih tržaških prostovoljcev, ki jim ob strani stojijo tudi skavti organizacije Amis? »Na sedežu v Miramarskem drevoredu nam razdelijo navodila. Poleg trgovin in lekarn sem na primer tudi šla v bolnišnico, kjer sem morala med drugim dvigniti zdravila, ki jih hranijo v posebnih hladilnikih. Sicer pa iz preventivnih razlogov ne vstopamo v stanovanja, ostanemo pred pragom,« je še povedala Sara Ferluga. Obdobje pandemije ji je pomagalo bolje razumeti tegobe starejših. Ugotovila je, da marsikdo izmed njih živi povsem na drugem koncu od družinskega zdravnika. Ta jim pusti zdravniški recept v lekarni blizu ordinacije. Zlasti v tem času pa je to vse prej kot zanemarljivo potovanje.