Slovensko šolstvo v Italiji: diamant, ki bi ga bilo treba obrusiti?

Zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji letos praznuje svojo polnoletnost. Mnogo izzivov pa ostaja še nerešenih. Med odprtimi kočljivimi vprašanji je tudi tisto slovenskega šolstva v Italiji. Ob izteku šolskega leta je revija Mladika v torek zvečer na turistični kmetiji Gruden-Žbogar v Samatorci priredila javno razpravo z naslovom Naša šola med zakonskimi predpisi in demografskim upadom.

To je bila tudi tema rubrike o aktualnih vprašanjih Fokus četrte številke revije Mladika. V njej je profesor Peter Černic, ki zastopa slovenske šolnike v Višjem šolskem svetu v Rimu, podrobno opisal trenutni položaj. Analiziral je svetle in temne plati zaščitnega zakona na tem področju. »Eden izmed večjih dosežkov zakona 38/2001 je nedvomno državno dvojezično šolstvo v Benečiji. Obenem nastavlja celo serijo pozitivnih izhodišč, ki pa v 18 letih niso dobila konkretne aplikacije v vsakdanjem življenju,« je v debati - ki jo je vodila novinarka Breda Susič - povedal Černic. Pojasnil je, da je zaščitni zakon nastal v trenutku, ko se je italijanska država radikalno spreminjala: »Njegovi šolski členi normirajo zadeve, ki so že prej obstajale. Hkrati pa ne upoštevajo reform, ki so se dogajale v tistem obdobju. Nekatera določila že nekaj mesecev po sprejetju zakona niso bila uporabna, saj se je pravni okvir popolnoma spremenil.« Manjšina po Černičevem mnenju verjetno ni znala dati prave teže dogajanju in spreminjanju zakonodaje v rimskih palačah.

Znašli smo se tako na paradoksalnem položaju: borimo se za nekatere pravice, ki so nekoč že obstajale.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.