Spremljajo in spodbujajo rast skoraj izumrlih školjk

Študije o zdravju morskega življa že dolgo prinašajo zgolj slabe novice, zato so rezultati zadnjega pregleda morskega dna v Tržaškem zalivu močno razveselili zlasti morske biologe. Kaže namreč, da bi lahko populacija velikega leščurja, ki je pred dvema letoma zaradi parazita doživela skoraj popolno izumrtje po celem Sredozemlju, vendarle ponovno oživela.

Skupina tržaških potapljačev je v sodelovanju s specializirano enoto pristaniške kapitanije iz kraja San Benedetto del Tronto v zadnjih dneh izvedla podroben monitoring peščenega dna med Miramarom in Tankim rtičem in rezultat garaškega dela, ki je v zimskem času vse prej kot enostavno, je odkritje več mladih leščurjev. Nedaleč od tržaškega valobrana so jih našli šest in nekaj naj bi jih bilo tudi ob barkovljanskem portiču, v Grljanu pa vseh 18 leščurjev, ki so jih zraven bujnega podmorskega travnika semenk prešteli v prejšnjih mesecih, lepo raste. Raziskovalec pri Miramarskem morskem rezervatu Saul Ciriaco je izpostavil, da je število primerkov seveda majhno, vendar gre vseeno za razveseljivo odkritje, saj je bil pogin leščurjev tako množičen, da so marsikje, na primer na Sardiniji, popolnoma izginili.

Revitalizacija te največje sredozemske školjke je cilj pomembnih mednarodnih projektov, pri katerih Miramarski morski rezervat in Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS sodelujeta tudi s slovenskimi partnerji. Znotraj evropskega projekta Life Pinna bi lahko na primer rastišče leščurjev na Tankem rtiču, ki je trenutno dokaj stabilno, postal neke vrste darovalec mladih školjk, ki bi jih prenesli v Ligurijo oziroma v naravni park sardinijskega otoka Asinara. Projektne aktivnosti ne vključujejo zgolj pregledovanja, ampak tudi vzpostavitev pogojev za razmnoževanje in kasnejše preživetje leščurjev.

Na predstavitvi prvih izsledkov zadnjih aktivnosti, ki je potekala v soboto dopoldne na barkovljanskem nabrežju, je vodja tržaške pristaniške kapitanije, admiral Vincenzo Vitale izpostavil pomen sodelovanja med javnimi organi in krajevnimi organizacijami in inštituti, direktorica OGS dr. Paola del Negro pa je poudarila, da je tovrstno usklajeno delo bistveno bolj enostavno v Trstu, ker je mesto zelo povezano tako z znanostjo kot z morjem.