Srbska skupnost in Narodni dom v Trstu

V Narodnem domu v Ulici Filzi je pred požigom leta 1920 domovalo več organizacij in društev. Dobro znano je, da so v njem zasedali prostore podjetja, banka in druge narodnostne skupnosti, ki so v Trstu še danes doma. Med temi so bili tudi Srbi, ki so tu za krajši čas imeli svojo knjižnico ter sobo, kjer so se zbirali misleci in kulturni delavci. In prav prostor, kjer bi zaživelo kulturno delovanje tržaških Srbov, si želi predsednik kulturnega društva Vuk Stefanović Karadžić Dejan Nikodijević, ki je z javnim pismom izrazil željo po pogovoru s predstavniki tržaških ustanov in združenj, ni pa še naletel na zaželen odgovor.

»Srbi smo v Trstu prisotni in dejavni že več sto let. Mesto nas je sprejelo in tukaj se počutimo doma. Želimo si biti del tudi Narodnega doma in v njem razvijati kulturno dejavnost,« je za Primorski dnevnik povedal Nikodijević. Nekatere prostore hotela Balkan je tržaška srbska skupnost dejansko zasedala, a v kakšni obliki še ni znano. »Nismo zasledili zapisov o tem, koliko časa je naša skupnost bila prisotna v palači. Niti uradnih dokumentov še nismo našli. Znano pa je, da se je srbska knjižnica selila iz Trga Venezia v Ulico Filzi,« je pojasnil podpredsednik srbsko-pravoslavne skupnosti Zlatimir Selaković. Skupnost sicer redno sodeluje s Slovenci v Trstu.

Kulturna dejavnost društva Pontes Mostovi, ki deluje pod okriljem srbsko-pravoslavne skupnosti, je ena izmed najbolj razvejanih na Tržaškem. Predsednica Biljana Klepić bi z veseljem razvijala dejavnosti v Narodnem domu »a le v domeni s slovenskimi upravitelji in morda v sklopu večjega projekta.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.